
Kot nekdanja študentka Univerze v Mariboru iz tujine in sedaj zaposlena na Univerzi v Ljubljani pozorno spremljam vso dogajanje o omejevanju možnosti tujih študentov za študij v Sloveniji.
Prepričana sem, da vsi dobro poznate predlog novega zakona o tujcih, ki predvideva, da morajo prosilci za vizum vnaprej izkazati dovolj finančnih sredstev za čas, za katerega prosijo dovoljenje za bivanje. Za tuje študente je to eno študijsko leto, kar nanese približno 5000 evrov. Spremenjeni zakon za tujce bo bistveno otežil položaj obstoječih tujih študentov in onemogočil prihod novih študentov iz tujine, kar pomembno prispeva k internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva in imidžu Slovenije kot privlačnega regionalnega univerzitetnega središča. Veliko študentov iz tujine bo moralo prekiniti študij na naših univerzah, ker ne bodo mogli prikazati 5000 evrov na svojem osebnem računu, ne glede na študijske uspehe, ki jih dosegajo, in potenciale, ki jih imajo. Novi študenti, ki so si izbrali slovenske univerze za okolje, kjer bodo pridobivali znanje in prispevali k odprtemu razvoju družbe, se sploh ne bodo mogli vpisati.
Najprej sem bila prepričana, da gre za denar. Da so v Sloveniji dobrodošli zgolj tujci, ki premorejo dovolj finančnih sredstev za življenje in študij. Danes sem bila dodatno razočarana, da ne gre zgolj za denar, ampak - še huje - za poreklo. Primeri, da na obe medicinski fakulteti ni bil sprejet niti en sam tujec, pričajo o tem, da tujci v Sloveniji niso zaželeni. Ironično pri vsem tem je to, da Slovenija za rešitev zdravstvene krize in večjo dostopnost do zdravstvenih storitev nujno potrebuje tudi zdravnice in zdravnike iz tujine.
Ne glede na trenutno politično situacijo v Sloveniji, ki nikakor ni naklonjena tujcem, so univerze po ustavi avtonomne. To pomeni, da se univerzam ni potrebno in se tudi ne smejo uklanjati aktualnim političnim interesom in ciljem. V strategijah in vizijah naših univerz beremo o internacionalnosti in odprtosti. Vljudno vas prosim, da kot odgovorne osebe ne dovolite, da to ostane zgolj zapisano v dokumentih, ampak da se tudi dejansko in odločno postavite za odprto akademsko, raziskovalno in izobraževalno okolje. Smer, v katero bo šlo to okolje, bo narekovala tudi smer razvoja celotne slovenske družbe, ki ne sme postati in ostati zaprta. Naj to poudarim z mislijo Debasish Mridha: "Zaprta družba je bolna družba, ki čaka na smrt zaradi stagnacije in notranje bolezni. Le odprtost je zdravilo."
Prosim, da tudi v tem primeru ne čakamo na zdravila, ampak težave rešimo s cepljenjem oziroma vnaprej poskrbimo, da do bolezni sploh ne pride. Prosim, da se postavite v bran tujim študentom in naredite vse, kar je v vaši moči, da bodo lahko tuji študenti še naprej študirali v Sloveniji, ne glede na njihov finančni položaj, ampak da v Sloveniji razvijejo svoje talente in znanje, da s tem bogatijo naše okolje ter prispevajo k razvoju celotne družbe.
S spoštovanjem,
Doc. Dr. Emilija Stojmenova Duh
Slovenska predstavnica v Global Young Academy, članica delovne skupine European Research Area v ALLEA