Pismo obupane matere poslancem

"Sem mamica samohranilka treh otrok. Dva sta že polnoletna, tretji obiskuje devetletko. In sem ena od mamic, ki zavoljo štiriurnega delovnika zaslužimo manj kot minimalni dohodek (667 evrov). Zato prejemam tudi dodatek za delovno aktivnost in sem opravičena plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, kar skupaj znese okoli 140 evrov na mesec. Za ta denar otroku poravnam šolske obveznosti, kajti v šoli ne smem biti nikoli dolžna.
Kruh in mleko za otroke
Če zamudim plačilo obveznosti, ker me življenje sili v kolobarjenje s plačili položnic, prejmem opomin, doletela me je tudi že izvršba," svojo zgodbo v pismu, ki ga je naslovila na poslanke in poslance državnega zbora, opiše Majda K., ki ne želi, da jo imenujemo s polnim imenom. Dela že več kot trideset let, a je resno zbolela, zato lahko dela le štiri ure. Kljub višji izobrazbi dela v pralnici, saj drugje ne dobi zaposlitve. V javnem sektorju, za miloščino, pravi in dodaja: "Poslušam izračune, obete o lepem življenju, ki da ga bojda prinaša gospodarska rast. Poslušam vrednostne sodbe o vseh nas, ki se trudimo preživeti vsak dan in niti pomisliti ne upamo, da bi v svoj vsakdan vnesli druženje z znanci ob kakšni kavi. Ena kava pomeni kilogram kruha in liter mleka za moje otroke. In potem me obsojajo, da si tega denarja ne zaslužim, da sem lena, da se premalo trudim za zaposlitev, s katero bi preživeli."