V Vatikanu se je 3. februarja v cerkveni organizaciji odvijal Svetovni vrh o pravicah otrok na temo Ljubimo in varujmo jih. Udeležilo se ga je večje število znanih osebnosti in voditeljev z vsega sveta, med njimi je bil tudi papež, ki je imel otvoritveni nagovor. V njem je obsodil vojne, nasilje in nepravičnosti, ki močno vplivajo na življenje otrok po vsem svetu, udeležencem srečanja pa je zaželel, da bi "z izmenjavo svojih izkušenj in strokovnega znanja odprli nove poti za pomoč in zaščito otrok, katerih pravice so vsak dan teptane in zanemarjene". Ob koncu srečanja so papež in drugi udeleženci podpisali poziv, v katerem pozivajo h krepitvi otrokovih pravic.
Dejstvo je, da so pravice otrok vsak dan teptane in zanemarjene ter da vojne, nasilje in nepravičnosti močno vplivajo na življenje otrok po vsem svetu. Vprašanje pa je, kakšna je vloga Katoliške cerkve pri tem zelo slabem stanju na področju otrokovih pravic. Ali je njena vloga pozitivna ali negativna?
Ena izmed otrokovih pravic je pravica do verske svobode. Ali Cerkev spoštuje oziroma priznava to pravico? Seveda ne, saj od katoliških staršev zahteva, da čim prej po rojstvu dajo otroka krstiti, sicer jih čaka cerkveni večni pekel. Kaj pomeni krst? Krst pomeni vstop v Cerkev, krščenec postane del Cerkve. Po nauku Cerkve krščenec postane njen vernik, in tudi če izstopi iz nje, je še vedno njen del, seveda pa ga Cerkev pošlje v svoj večni pekel. "Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo," piše v cerkvenem katekizmu.
Kje je tukaj verska svoboda? Ali ne gre tukaj vsaj za "duhovno" suženjstvo krščenca? In dojenček je postal cerkveni "suženj" brez svojega soglasja, pri tem pa se mora ne samo kot otrok, temveč tudi kot odrasla oseba podrejati kleru in ga ubogati! In za Cerkev in njen kler celo ubijati, če gre za interese Cerkve!
Ena izmed otrokovih pravic je tudi pravica do življenja. Ali jo Cerkev spoštuje oziroma priznava? Seveda ne. Njen nauk je poln smrtnih kazni zaradi kršitev cerkvene morale in mnogo teh kazni se nanaša tudi na otroke. V bibliji piše "Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo" ali "Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo". Pa še: "Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!" Vse to seveda velja tudi glede otrok. Ali je treba otroka, ki udari očeta ali mater, ubiti?
Katoliška cerkev je jasna. Ali Cerkev spoštuje otrokovo pravico do življenja? Poleg tega je Cerkev priznala Ukrajini in Izraelu pravico do samoobrambe pred napadom Rusije in Hamasa, kar pomeni, da Cerkev priznava pravico do ubijanja v obrambni vojni in s tem tudi ubijanje otrok. Ali je torej Cerkev priznala palestinskim otrokom pravico do življenja? Seveda ne, saj se strinja z ubijanjem teh otrok! Po eni strani Cerkev uči Božjo zapoved Ne ubijaj, po drugi strani pa podpira ubijanje! Hinavščina na višku. Pa še: ali obstaja razlika, če je otrok ubit v napadalni ali obrambni vojni? On je ubit!
Cerkev s papežem na čelu je zelo spretna. Javno lepo govori, podpira pravice, mir …, v zakulisju pa deluje drugače. Tipičen primer je obravnavana tematika pravic otrok, ko se Cerkev v javnosti zavzema zanje, v svojem nauku pa je proti njim. Navidezno se bori za pravice, v resnici jih sploh ne priznava! Govori eno, dela drugo. Ali ni to zelo dvolično? Uvodoma omenjeni dogodek Cerkev prikazuje kot borbo za otroke, v resnici pa so otroci samo orodje v piaru, s katerim želi Cerkev izboljšati svojo podobo v javnosti. Ali je Cerkev res svetloba, kot se prikazuje? Mogoče pa je trda tema! Po dejanjih jih boste spoznali, pravi Jezus! In dejanja Cerkve so, kot kaže zgodovina, krvava! Koliko krvi otrok je tako ali drugače prelila Katoliška cerkev?
Vlado Began, Šmarje pri Jelšah
