Zaslužni profesor Univerze v Mariboru Karel Jezernik v pismu piše, da v Sloveniji nismo naredili resnih raziskav o tem, ali bi lahko v prihodnosti zagotovili dovolj električne energije tudi iz elektrarn na obnovljive vire energije, ampak samo z novo nuklearko. Podajam svoj pogled na to temo, kolikor je možno, poenostavljen. Sem elektroinženir energetik, ki se je vso delovno dobo ukvarjal s stroko.
Po načinu obratovanja poznamo dva tipa elektrarn. Prvi tip so elektrarne, ki obratujejo, kadar mi želimo - nuklearke, elektrarne na premog in elektrarne na plin. V praksi to pomeni, da te elektrarne dajejo energijo 24 ur na dan, vse dni v letu. Drugi tip so elektrarne, ki jih imenujemo elektrarne na obnovljive vire energije in obratujejo, kadar so za to naravne danosti – je dovolj vode, piha veter, sije sonce ... Hidroelektrarne dajejo energijo odvisno od pretokov rek, vetrne in sončne elektrarne dajejo energijo manj kot četrtino časa na leto.
Elektroenergetskega sistema, kjer bi elektrarne na obnovljive vire energije predstavljale osnovno energijo, trenutno ni nikjer na svetu.
Povsod po svetu osnovno energijo proizvaja prvi tip elektrarn, drugi tip pa kot dodatek, ki izkorišča lokalne naravne danosti. Pri nas prvi tip predstavljata TEŠ in NEK. Te elektrarne dajejo skupno približno 60 odstotkov vse električne energije in so nekakšen temelj naše proizvodnje. Ko jih bomo čez nekaj let zaprli, jih bo treba nadomestiti z elektrarno ali elektrarnami, ki obratujejo na enak način. S stališča zanesljive oskrbe z električno energijo tega deleža proizvodnje ni možno nadomestiti z elektrarnami na obnovljive vire energije.
Ko ljudje slišijo izraz elektrarne na obnovljive vire energije, nimajo pomislekov. Ko ugotovijo, kaj to pomeni v praksi, pa so proti tem elektrarnam. V Sloveniji to pomeni, da bi bilo treba graditi elektrarne na Muri, Savi in še drugih rekah, graditi vetrne elektrarne po Pohorju in drugih vrhovih, graditi sončne elektrarne po poljih in jezerih, sekati gozdove in kuriti les za elektrarne na lesno biomaso ...
Država že več let raziskuje in s subvencijami izdatno sofinancira gradnjo elektrarn na obnovljive vire električne energije na državnem in lokalnem nivoju kot dodatek k osnovnemu viru energije. V 15 letih bo lastnikom sončnih elektrarn izplačala približno milijardo evrov subvencij. Hidroelektrarne proizvedejo približno tretjino vse električne energije, kar pomeni, da je vse energije iz elektrarn na obnovljive vire energije približno 40 odstotkov, s čimer je naš delež proizvodnje energije iz elektrarn na obnovljive vire energije med najvišjimi v Evropi.
Elektroenergetskega sistema, kjer bi elektrarne na obnovljive vire energije predstavljale osnovno energijo, trenutno ni nikjer na svetu. Koliko je smiselno delati raziskave o tem, ali bi bilo edino pri nas možno proizvajati osnovno energijo iz elektrarn na obnovljive vire energije, prepuščam bralcem Večera.
Bojan Suhodolčan, Maribor
