Žana Vertačnik
To je naša nova stvarnost in treba je iskati poti, kako s čim bolj življenjskimi ukrepi zagotoviti nemoteno življenje in delo državljanov, je ob predstavitvi petega protikoronskega paketa izpostavil minister za delo Janez Cigler Kralj. Spomnil je, da so se glede predloga s socialnimi partnerji v zadnjih dneh pogajali skupno dvajset ur in uskladili okoli štiri petine ukrepov, kar je ocenil kot dober dosežek. Je pa v sredo, še tik preden je predlog obravnavala vlada, sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaznamoval predčasen odhod predstavnikov sindikatov, potem ko so vladni strani očitali, da ni bila pripravljena za usklajevanje nekaterih odprtih členov.
Tri dni bolniške brez obiska zdravnika
Minister Cigler Kralj je med ključnimi ukrepi, ki bodo sicer v veljavi do izteka tega leta, z možnostjo, da jih vlada s sklepom podaljša do sredine prihodnjega, navedel podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo na domu. Ukrep se nanaša na vse panoge, je pa predviden strožji vstopni pogoj, ki bi bil po novem vsaj 30-odstotni upad prometa glede na leto 2019. Z zakonskim predlogom podaljšujejo povračilo nadomestila za karanteno za starše predšolskih in šoloobveznih otrok do vključno petega razreda osnovne šole, nadomestilo bo pri 80 odstotkih povprečne mesečne plače za poln delovni čas. Za samozaposlene predvidevajo pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 1100 evrov, pri čemer je 700 evrov namenjenih povračilu izgubljenega dohodka, 400 pa za kritje prispevkov. Tistim, ki jim prispevke krije država, bo zagotovljen temeljni dohodek v višini 700 evrov. Za čas desetdnevne karantene je predvideno povračilo samozaposlenim v višini 250 evrov. Kar je posebej razburilo sindikate, je ukrep za odpravo čakalnih vrst, in sicer na način, da se odpre možnost financiranja iz zdravstvene blagajne vsem izvajalcem, ki imajo registrirano zdravstveno dejavnost, tudi zasebnim. Bolniški stalež bo brez obiska osebnega zdravnika možno uveljaviti do tri delovne dni, a največ trikrat letno.
Za sorazmerno delitev denarja
Nekdanji zdravstveni minister in zdravnik dr. Dušan Keber: "Ministrstvo bo moralo povedati, koliko je zasebnih zdravstvenih delavcev in katerih specialnosti so, saj jih po mojem vedenju ni prav veliko in vsi so verjetno polno zaposleni prav tako kot javni delavci. Kolikšen prispevek lahko pričakujemo od njih? Verjetno zgolj delo izven rednega delovnega časa, kot to velja za javni sistem, saj brezposelnih zdravnikov nimamo. Načelno podpiram, da se v času krize pritegne na pomoč vse, ki jo lahko ponudijo, in ne nasprotujem vključitvi zasebnikov. Dodajam pa, da se morajo vključiti pod enakimi pogoji, kar pomeni, da se mora dodaten denar sorazmerno številu zdravnikov razdeliti med javni in zasebni sektor. Če bo delitev sredstev povzročila povečanje financiranja zasebnega sektorja z javnimi sredstvi, bo ob nespremenjenem številu zdravnikov to privedlo do njihovega premika v zasebni sektor, siromašenje javnega zdravstva in njegovo nadaljnjo privatizacijo."
S področja vzgojno-izobraževalnih ustanov je med drugim predvidena oprostitev plačila za vrtec v primeru odrejene karantene otrokom. Na področju zdravstva, vzgojno-izobraževalnih ustanov in socialnovarstvenih zavodov je po navedbah Cigler Kralja predvideno financiranje zaščitne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov. Predlog ustvarja pravno podlago za začasno prerazporeditev zaposlenih, če pride do potrebe v socialnovarstvenih zavodih zaradi izbruha okužbe. Za zaposlenega predvideva tudi uvedbo dodatka za neposredno delo v sivih ali rdečih conah v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače. S področja infrastrukture se bo izvajalcem občasnih prevozov zagotovilo nadomestilo stroškov, ki so jih imeli od začetka epidemije do maja, ko prevozov niso izvajali.
Rešuje ta hip odprta vprašanja
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc: "Dobro je, da paket prinaša podaljšanje čakanja na delo, ker vidimo, da se je v nekaterih gospodarskih dejavnostih okrevanje še oddaljilo. Vlada je upoštevala predloge gospodarstva, da to velja za vsa podjetja, ki so se znašla v podobni situaciji, in ne samo za nekatere panoge. Dobro je, da je napovedana možnost podaljšanja skrajšanega delovnega časa do sredine naslednjega leta, če bo potrebno. Bolj jasno je, kako je s karantenami, s čimer za zaposlene in delodajalce ni neznanih prostorov, kako se odzvati. Skrbi nas, kaj se bo naslednje leto zgodilo z dvigom minimalne plače in kakšno pustošenje bo to povzročilo po podjetjih. Na mestu se nam bi zdelo brezplačno cepljenje proti gripi za vse državljane, da nam ne bi dve bolezni dihal poslabševali situacije. To bi pričakovali, da bi bilo še naslovljeno, v celoti pa paket rešuje vprašanja, ki so se ta hip odprla in bodo s tem rešena."
Prejšnje pakete z manj časa dogovarjali bolje
Vlada bo predlog v državni zbor poslala po nujnem postopku, besedilo pa ostaja odprto še do ponedeljka, pri čemer je minister poudaril, da posegov v nosilne rešitve ni pričakovati. Je pa pod vprašajem možnost dodatne razprave socialnih partnerjev, ni jasno, kdaj bo naslednja seja ESS. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je za Večer dejala, da so pripravljeni vnovič sesti za isto mizo. Je pa po njeni oceni največja težava v tem, da se ne ve, kakšna je vsebina zakona: "Kar je minister poudarjal na tiskovni konferenci, so v glavnem stvari, ki so bile dogovorjene: karantenske odločbe, trije dnevi bolniške, dodatki za delo s covid pacienti. Mene silno zanimajo odločitve v tistih delih, kjer uskladitve ni bilo." Jerkičeva je izpostavila, da je okoli 25 odstotkov določb ostalo odprtih, ne pomeni pa, da so te enakovredne tistim, za katere so dosegli konsenz: "Zlasti me zanima, kaj vse je še odprto do ponedeljka in ali so to morda tudi določbe, o katerih smo se dogovorili, pa jih odpirajo še enkrat." Po oceni Jerkičeve so se pri preteklih paketih v večji časovni stiski dogovarjali bistveno bolje: "Ta pa kar nastaja, se riše in briše sproti ter teče tako nekoordinirano, da bo spet pomanjkljiv in na koncu po možnosti prinesel kakšno neumnost."
OZS: Vlada upoštevala večino naših predlogov
Po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Branka Meha je vlada upoštevala večino njihovih predlogov: "V tem trenutku je pomembno, da pomagamo slovenskemu gospodarstvu in da ohranimo delovna mesta ter podjetja." Vlada je na pobudo OZS poskrbela za samozaposlene, med drugim so ugodili pobudi za podaljšanje ukrepa povrnitve nadomestile plače delodajalcem za čas odrejene karantene delavcu. Opozorili so na povračila plače v primeru karantene otrok, a izpostavljajo, da ukrep velja le za delavce, ne pa tudi za samozaposlene: "Tudi samozaposleni imajo otroke, v primeru karantene otrok pa ostanejo brez prihodkov, zato predlagamo, da se tudi njim zagotovi ustrezno nadomestilo."
