
Drugič v svojem drugem predsedniškem mandatu, skupaj pa četrtič, se predsednik republike Borut Pahor odpravlja na obisk evroatlantskih institucij v Bruslju, kjer se bo sestal z najvišjimi predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Jutri najprej s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, nato z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom, pa s predsednikom Evropskega parlamenta Antoniem Tajanijem in z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini. V četrtek sledi še srečanje s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom.
Kako bo Pahor zaznamoval 15 let članstva v EU
Z visokimi predstavniki EU se bo pogovarjal o vseh aktualnih vprašanjih, ki so pomembna za aktivno vlogo Slovenije v EU in njen prispevek h krepitvi evropskega sodelovanja v luči evropskih volitev in po njih, so sporočili iz urada predsednika republike. Pogovor z generalnim sekretarjem zavezništva Stoltenbergom pa bo predvsem priložnost za pregled aktualnih tem na dnevnem redu zavezništva, potrditev slovenske zavezniške drže ter za pogovor o drugih varnostno političnih vprašanjih, ki so pomembna za Slovenijo in Nato. V predsedniškem uradu pravijo, da želi Pahor s tem zaznamovati 15 let slovenskega članstva v EU in zvezi Nato.

V čigavem interesu je Pobuda treh morij
A pri tem ne bo imel lahke naloge, saj v Evropski komisiji niso navdušeni nad Pobudo treh morij, ki ima etiketo, da je v prvi vrsti projekt v ameriškem energetsko-geostrateškem interesu. Kontaminacije z ameriškimi interesi, ki v Pobudi treh morij prevladujejo nad evropskimi, se dobro zaveda tudi predsednik Pahor. Težavo je pojasnil na nedavni münchenski varnostni konferenci, kjer je bil Pahor govornik na dogodku na temo Pobuda treh morij: "Že od začetka so na srečanjih navzoči visoki predstavniki ZDA, od lanskega srečanja v Bukarešti pa tudi visoki predstavniki EU. To je pomembno, ker je s tem ovržen očitek, da želijo ZDA Pobudo treh morij, zlasti na področju energetike, spremeniti v neki podoben klub, kot ga je uspelo ustvariti Kitajski z Iniciativo 16+1. V takem kontekstu sta navzočnost in sodelovanje ZDA in EU dobrodošli in koristni."
Šarec na Finsko in v Egipt
Predsednik vlade Marjan Šarec se danes mudi na delovnem obisku na Finskem, kjer bo njegov gostitelj finski kolega Juha Sipilä. Največ pozornosti bosta namenila aktualnim razmeram v EU s poudarkom na prednostnih nalogah finskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici tega leta. Slovensko stran, ki se pripravlja na predsedovanje v drugi polovici leta 2021, bodo zanimale finske izkušnje iz priprav, so sporočili iz kabineta premierja. Mednarodno dejavnost bo Šarec nadaljeval konec tedna v egiptovskem Šarm El Šejku, kjer se bo udeležil prvega Vrha EU-Liga arabskih držav.
Pahor ne bo zahteval odstopa Tajanija
Poleg Pobude treh morij pa vlada in urad predsednika republike po naših informacijah nista usklajena tudi pri vprašanju promocije ljubljanske pobude, ki jo Pahor pogosto promovira na bilateralnih srečanjih, zato je pričakovati, da se ji ne bo mogel izogniti niti tokrat v Bruslju. Pahor se z ljubljansko pobudo zavzema za začetek postopka za sprejetje nove ustave EU, ki vključuje tudi osnutek nove ustave, ki so jo spisali razumniki iz kroga dr. Ernesta Petriča, Pahorjevega zunanjepolitičnega svetovalca. Po naših informacijah je ocena slovenskega diplomatskega aparata, da v EU ni politične volje, da bi posebej zdaj pred evropskimi volitvami odpirali vprašanja prenove temeljnih pravil pogodbe EU. Da to ni realno ne smiselno, so slovenski diplomati večkrat sporočili predsedniku Pahorju. A Pahor je iz Münchna sporočil, da je med tistimi, ki v prihodnosti vidijo obrise federalne Evrope, Združenih držav Evrope: "Iz tega izhaja, da sem naklonjen slehernemu poglabljanju sodelovanja med vsemi državami članicami EU in ne delitvam med njimi."
Pahor tudi s kraljico Elizabeto II.
Borut Pahor bo prihodnji teden na obisku v Londonu, kjer se bo sešel z britansko kraljico Elizabeto II., obstaja pa tudi možnost, da se bo srečal s premierko Thereso May. Predsednik republike se bo med obiskom na Otoku srečal tudi s predsednikom britanskega parlamenta Johnom Bercowom. Na programu ima tudi srečanje s Slovenci, ki živijo v Veliki Britaniji. Slovenija želi tudi po brexitu, predvidenem za 29. marec, z Združenim kraljestvom ohraniti zelo dobre dvostranske odnose.