Odstop Romana Kirna državnega sekretarja, ki je šefu vlade Marjanu Šarcu svetoval na področju zunanje politike, ni presenečenje. Kirn, ki se je v politiko podal po upokojitvi, po dolgi, uspešni poti kariernega diplomata, veleposlanika v več prestolnicah, že nekaj mesecev ni bil več eden najtesnejših Šarčevih sodelavcev. Po naših koalicijskih virih sta bila razloga ohladitve na relaciji Šarec-Kirn dva. Prvič: Šarec je po prevzemu premierskega položaja za zunanjo politiko kazal malo interesa, zato je bila Kirnova vloga že s tega vidika vse bolj minorna, premier se nanj praktično naj ne bi (več) obračal po nasvete. In drugič: Kirna je pri svetovanju o zunanji politiki počasi izrinil ključni človek Šarčevega kroga in kabineta, državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec. In ve se, da temu Šarec izjemno zaupa, tudi na področju zunanje politike. Iz premierovega kroga pa je sicer slišati tudi, da so od Kirna pričakovali več operativnosti, o njegovi strokovnosti pa nikoli ni bilo nobenih pripomb.
Za Strasbourg ključen Lenarčič
Nekdanji veleposlanik, ki ga bo vlada formalno razrešila v prihodnjih dneh in se tako vrača v pokoj, je za novinarje za zdaj nedosegljiv. Pri njem smo želel še uradno preveriti neuradne informacije, ali je skušal še po novem letu Šarca opozoriti, da v kabinet ne namerava hoditi le po plačo, ampak si želi aktivnejše vloge. Šarec, ki je v četrtek dejal le, da odločitev Kirna spoštuje, naj ne bi pokazal nobenega interesa, da bi se zgodba obrnila v drugo smer, ampak je pustil, da se ta postopno konča. Stikov z državnim sekretarjem za zunanjo politiko tako skoraj ni bilo več.
Odprtega konflikta na relacijah med Kirnom in premierom oziroma Črnčecom sicer naj ne bi bilo. V Šarčevem kabinetu so za STA povedali, da ne gre za posledico kakšnega spora med njima, ampak za osebno odločitev Kirna, premier pa to odločitev spoštuje. Nekdanji diplomat tudi ni vstopil v LMŠ, o tem smo v preteklosti iz vladajoče stranke slišali marsikatero kritično pripombo. Kirn, tako kaže, tudi ni bil vključen v presojo, ali naj premier nastopu pred poslanskim plenumom v Strasbourgu. Po naših podatkih je bila ključna ocena stalnega predstavništva pri EU in tamkajšnjega vodje Janeza Lenarčiča. A gre seveda za diplomatsko oceno, končna odločitev pri tem je politična. In ta je bila seveda sprejeta v premierovem kabinetu, ki zanjo nosi tudi odgovornost.
Krepitev Črnčeca in LMŠ
Damir Črnčec je tako še utrdil svoj položaj, saj v kabinetu ni več do njega in njegovih potez kritičnega človeka. Vajeti usklajevanja in vodenja ključnih sestankov, usklajevanja politik v kabinetu na ravni državni sekretarjev so trdno v njegovih rokah, po naših virih pa opazno širi vpliv tudi v drugih segmentih vodenja države. Mediji so že pisali, da je članica uprave Telekoma postala njegova doktorska študentka, Črnčecova tesna sodelavka Vida Žurga, nekdanja članica SDS, ki pa naj bi bila še vedno ohranjala močne stike z Janševo stranko. Telekom je, kot je znano, dober oglaševalec v Janševih medijih, kar so nekateri civilnodružbeni aktivisti že problematizirali, nenazadnje je zaradi sovražnih vsebin na teh portalih to dejstvo kritiziral celo Šarec.
Pri Telekomu je še naprej vplivna tudi Mateja Božič, nekdanja članica uprave, ki jo je v prve vrste pripeljal Rudolf Skobe. Gre za ženo državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Dobrana Božiča, ki sodi v Črnčecov interesni krog. Naveza Božič-Črnčec gotovo pridobiva politični vpliv. Vse bolj očitno se trese tudi stolček predsedniku uprave Telekoma Skobetu. Delo je ta teden razkrilo, da je forenzična preiskava pokazala, da naj bi bila družba v večinski državni lasti v več poslih na Balkanu domnevno oškodovana za več milijonov evrov. Finance pišejo, da bi Skobetovo mesto zasedel Matej Potokar, nekdanji šef slovenskega Microsofta, ki je po tem vodil še celotno Microsoftovo divizijo za zahodno Evropo, po vrnitvi domov pa je zadnje leto izvršni direktor tehnološkega podjetja Cosylab.
Odhod iz Telekoma naj bi slej ko prej čakal tudi predsednico nadzornega sveta Lidio Glavino, ki se je ta teden sporazumno poslovila od vodenja Slovenskega državnega holdinga, kjer naj bi sicer še ostala zaposlena. Tega naj bi prevzel Andrej Božič, ki sodi v interesno sfero LMŠ. Ta bi se s tem politično še utrdila v gospodarstvu. Bitka za Telekom je ta hip gotovo ključna v širši igri za prevlado v (državnem) gospodarstvu, poleg privatizacije Abanke, kjer so vpleteni tudi številni lokalni težkokategorni lobisti in plejerji iz ozadja, pa trenutno tudi najbolj vroča zgodba, ki bo vplivala na (pre)razporejanje sfer vpliva in moči.
