Okužbe v bolnišnicah: Hitri testi, hitrejše rešitve?

Antigenske teste uporabljajo za presejanje tudi na Dunaju, kjer ljudi testirajo tudi po prihodu iz avtobusa.

Reuters

Širjenje okužb v bolnišnicah in drugih ustanovah bi lahko bolje nadzirali s hitrimi antigenskimi testi, pravijo v obeh univerzitetnih kliničnih centrih v Sloveniji in v obeh so se tudi lotili preverjanja teh testov. Okužbe med zaposlenimi v zdravstvu in socialnih ustanovah postajajo namreč vse večja težava. "Od petka do ponedeljka so pri nas na novo okuženi štirje zaposleni in štirje bolniki in zaradi tega je dodatno v karanteni 19 zaposlenih. Trenutno imamo na običajnem covid oddelku 22 bolnikov, na intenzivnem pa tri," je naštel statistiko obolelih direktor UKC Maribor Vojko Flis. Med okuženimi zaposlenimi je zdravnik z internega oddelka, gostujoči zdravnik, oba sta se najverjetneje okužila zunaj ustanove. Okužena sta še dva zaposlena iz zdravstvene nege z istih oddelkov. Okužena je še bolnica, ki je bila odpuščena iz porodnišnice, in bolnik na pljučnem oddelku, na pediatriji ni bilo dodatnih okužb zaposlenih, bilo pa je nekaj okužb med mamicami, ki so obiskale pediatrijo.

Okužb med zaposlenimi ni mogoče preprečiti

Glavna težava so asimpomatski oboleli in presimptomatski primeri, torej tisti, ki so že kužni, a ne kažejo simptomov. "Take vdore je nemogoče preprečiti," sploh, če naj ustanove delajo za vse bolnike. Vsi oddelki v UKC Maribor namreč še vedno delujejo, a je zaradi številnih odsotnosti delo na vseh oddelkih moteno, pravi Flis in še doda: "Za zdaj dosegamo 98 odstotkov programa, kar pomeni, da se trudimo, da bi vse druge bolnike obravnavali enako kot sicer. In glede na to, da ustanova mora poskrbeti za vse bolnike severovzhodne regije, kjer je virus sedaj prisoten, je ni mogoče vodotesno zapreti. V ponedeljek smo opravili več kot 100 testov pri zaposlenih in še jih testiramo."

Kakšne teste poznamo

- Molekularni testi so testi z metodo PCR in po večini terjajo več ur zahtevnega dela v laboratoriju. So visoko občutljivi in zanesljivi, v Sloveniji jih izvajata Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo.
- Molekularne hitre teste izvajajo v istih laboratorijih, gre pa za teste, ki jih uporabijo v nujnih primerih, rezultat je na voljo v uri do dveh.
- Testi na podlagi protiteles zaznajo prisotnost protiteles v telesu in povedo, ali je nekdo že prebolel bolezen.
- Antigenski testi so neodvisni od laboratorija, rezultat denimo testa podjetja SD BioSensor je znan v 15 minutah. So manj zanesljivi kot molekularni testi, uporabljajo pa jih predvsem za preverjanje stanja okuženosti.

Skupnega števila vseh zaposlenih, ki so v karanteni ali samoizolaciji, v UKC nimajo, a ves čas imajo težave tudi s pridobivanjem iskrenih podatkov obiskovalcev, saj imajo "ljudje iracionalen strah pred stigmatizacijo", pravi Flis.

Jesenski vzpon hitrih testov

Direktor UKC vidi delno rešitev v hitrih testih, ki ne potrebujejo laboratorija, torej antigenskih hitrih testih po principu nosečniških. Splošno mnenje zdravstvenih organizacij je novejšim generacijam testov, ki so bolj zanesljivi od prvih, bolj naklonjeno kot spomladi. Svetovna zdravstvena organizacija je zagnala globalno partnerstvo za dobavo 120 milijonov hitrih testov proizvajalcev Abbott in SD Biosensor državam v razvoju. Nemčija je že naročila 20 milijonov testov omenjenih proizvajalcev, sledita ji Francija in Švica. Test stane pet ameriških dolarjev, pri naprednejši verziji je rezultat znan v 15 minutah.

Razglasitev epidemije bo odvisna od zasedenosti bolniških postelj

Zakaj kljub porastu okužb Slovenija ne razglasi epidemije kot spomladi? Premier Janez Janša meni, da imamo kljub večjemu številu potrjenih okužb manj hospitalizacij. Te številke so trenutno še obvladljive, smo še v "oranžni coni" glede na državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu nalezljive bolezni, je pojasnil.
Za naprej pa ima vlada po njegovih zagotovilih že izdelane načrte. V naslednjih dneh tako Janša napoveduje javno predstavitev že usklajenega načrta ukrepov, ki bodo v prihodnosti potrebni glede na razvoj dogodkov. Kot ključni parameter je pri tem navedel število zasedenih postelj v slovenskih bolnišnicah in s tem obremenjenost zdravstvenega sistema. (sta)

Flis se zahvaljuje požrtvovalnim delavcem v mariborskem laboratoriju Nacionalnega laboratorija za zdravje, hrano in okolje (NLZOH), kjer izvajajo molekularne teste hitro, a že sama metoda terja čas. Zato: "Čakamo rezultate, kako se obnesejo hitri antigenski testi, ki nam lahko v hipu povedo, ali je nekdo okužen. Tako imenovana negativna napovedna vrednost je dobra, pozitivna pa je slabša. Torej hitro ugotovimo, kdo ni okužen, in s tem lahko sprostimo sive cone."

Tudi v UKC Ljubljana preverjali antigenske teste

Sicer je znano stališče NLZOH, da zanesljivost teh testov še ni popolnoma potrjena, saj so bile raziskave opravljene na relativno majhnih vzorcih, po večini pri proizvajalcih testov. "Sedaj jih šele ocenjujemo, a bi nam zelo pomagali, če bi se izkazalo, da so zanesljivi, ko pokažejo, da nekdo ni pozitiven. Če pride na urgenco 12 do 16 ljudi, ki so potencialno okuženi, na urgenci zmanjka prostora za čakanje, saj morajo bolniki čakati več ur, da prispe iz laboratorija rezultat. Hitri testi so registrirani, ne gre za eksperimentalne teste, a o zanesljivosti ne vemo prav veliko," pravi Flis.

Tudi v UKC Ljubljana so potrdili, da so na infekcijskem oddelku izvajali preverjanje antigenskih testov. Rezultat testa so torej preverili še z molekularno metodo in hitri testi so se izkazali dobro. Zato sedaj načrtujejo nakup večje količine teh testov, ki bi jih uporabili še na drugih oddelkih.