"Ohraniti je treba vsako drevo"

Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo in gozdarstvo, je skupaj s svojim turškim ministrskim kolegom Bekirjem Pakdemirlijem na današnji tiskovni konferenci pred začetkom mednarodne ministrske konference na Ptuju napovedala nadaljevanje kmetijskega sodelovanja med državama.
"Možnosti sodelovanja se kažejo na več področjih, zagotovo pa lahko z izmenjavo dobrih praks razvijamo družinske kmetije, čakata nas digitalizacija v kmetijstvu in tehnološki razvoj, skupno nam je zagotavljanje varne in kvalitetne hrane, veliko pričakujemo tudi na področju izmenjave izkušenj pri gospodarjenju z gozdom, kjer imajo naši turški kolegi veliko izkušenj, saj so močni tako pri varovanju gozda pred požari kot pred škodljivci, ki vse bolj napadajo naše gozdove," razlaga ministrica Pivčeva in napoveduje sprejetje akcijskega načrta sodelovanja s konkretnimi nalogami že do konca novembra. Da so pred obema oziroma kar vsemi državami Evropske unije podobni izzivi, je na tiskovni konferenci poudaril turški kmetijski minister Pakdemirli, ki je prepričan, da je treba ohraniti vsako drevo, saj so drevesa last celotnega sveta, in tako Turčija tudi ravna s svojimi gozdovi. "Presenetilo me je, da imate v Sloveniji zasebne lastnike gozdov, skupaj pa se bomo lotili vprašanja, kako ohraniti kmetije, kako povečati varnost oskrbe s hrano. Kmetijstvo v Turčiji je med vodilnimi v svetu, kar kaže, da delamo dobro, in te svoje izkušnje smo pripravljeni deliti s Slovenijo in drugimi," je dejal Pakdemirli.
Ministrske konference o prenosu znanja za napredek kmetijstva in podeželja, ki je na Ptuju potekala pred jutrišnjim odprtjem mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, so se udeležili predstavniki kar petnajstih evropskih držav, tudi inštitucije znanja iz teh držav. Ti so tokrat govorili o ukrepih kmetijske politike, ki jih je treba dopolnjevati s tehnološkim razvojem, uvajanjem novih tehnologij, postopkov in metod dela, saj je le tako mogoče dvigniti produktivnost. Ta je potrebna za zagotavljanje prehranske varnosti in samooskrbo s hrano, za varstvo okolja, obvladovanje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje pa tudi za krepitev socialnoekonomske strukture na podeželju ter tamkajšnje izboljševanje starostne strukture in izobrazbe ljudi.