"Zbodla so me besede gospoda Avblja, da se jim dogaja krivica, in to, da se primerjajo s Soroševo univerzo, nad katero, vemo, so se vršili pritiski. Nova univerza združuje vsega tri fakultete, Evropsko pravno fakulteto, Fakulteto za državne in evropske študije in Fakulteto za slovenske in mednarodne študije, ki vse pokrivajo zelo ozka področja humanistike in družboslovja, medtem ko Soroševa Central European University na 14 fakultetah (departments) in dveh šolah ponuja neprimerno več programov, vključno z naravoslovnimi. Na Soroševi univerzi deluje tudi vrsta raziskovalnih centrov, seznam projektov pa je preprosto neprimerljiv s tistimi, ki jih na svojih spletnih straneh navaja Nova univerza. In kar je bistveno, trenutna madžarska oblast na Soroševo univerzo ni vršila pritiskov zaradi pomanjkanja kakovosti ampak iz povsem političnih razlogov, medtem ko ima Nova univerza težave zaradi izpolnjevanja kriterijev kakovosti. Ti so za vse slovenske univerze enaki in od leta 2016 zahtevajo tudi to, da univerza pokriva več kot le specifična ozka področja.
Poslanstvo univerze navsezadnje izhaja iz latinske besede 'universitas', kar pomeni 'celoto', v kontekstu visokega šolstva pa institucijo, ki izvaja raziskovanje in poučevanje po možnosti na vseh ključnih znanstvenih področjih – humanistiki, naravoslovju, družboslovju in tehniki. Prav celostnost daje univerzi dodano vrednost, posebno kvaliteto, saj omogoča interdisciplinarnost iz katere izhajajo sinergije, ki jih posamezne fakultete ali skupine fakultet iz istega področja preprosto ne premorejo. Združiti tri fakultete iz zelo sorodnih področij in takšno institucijo imenovati univerza, je zato nekorektno. Vemo sicer, da obstajajo v nekaterih državah npr. medicinske in tehniške univerze (npr. v Avstriji), ki pravzaprav premorejo precejšnjo širino, vendar smo se v Sloveniji odločili za tip celostne univerze, ki brez dvoma pomeni dodano vrednost, kar je zakon leta 2016 le še dodatno utemeljil. Zato trditev gospoda Avblja, da sprememba zakona iz 2016 nima zveze s kvaliteto, preprosto ne zdrži resne presoje. Tako tudi očitek, da smo z zakonom iz leta 2016 zgolj 'prešteli' področja ter da to ni imelo nobenega globljega pomena, ni na mestu. Ne gre zgolj za štetje, temveč za oceno področij, ki jih neka univerza pokriva, oziroma za oceno širine nabora študijskih programov, ki jih ponuja. Pokrivanje raznolikih področij pa v univerzo nedvoumno doprinese sinergijo, interdisciplinarnost, sodelovanje. Ne trdim, da je to na naših univerzah zgledno, saj vem, da ni, vendar nas prav dvigovanje akreditacijskih kriterijev sili v razvoj kakovosti, njihovo spuščanje pa seveda deluje nasprotno. In prav zato sem vložil zahtevo za presojo ustavnosti zakona, ki bi spuščal kriterije kakovosti. Širina je nujna lastnost univerze in zato naj mi gospod Avbelj (ali kdor koli že) ne zameri, vendar v treh fakultetah, ki se ukvarjajo s pravom, državnimi in evropskimi študijami ter mednarodnimi in slovenskimi študijami, pač ne prepoznam univerze.
Leta 2009 sem v vrsti člankov za Večerovo sobotno prilogo pisal o doživetjih med gostujočo profesuro na Univerzi Stanford. V zadnjem prispevku Maribor – Stanford – Maribor sem opisal tudi naslednjo izkušnjo sinergije interdisciplinarnosti:
'... In tako postanejo študenti učitelji in vloge se včasih neopazno zamenjajo. Zakaj pa ne? V razredu Terryja Winograda, profesorja računalništva (naslov predmeta je Fenomenološke osnove kognicije, jezika in računalništva), kamor me je Terry ljubeznivo sprejel (kot študenta seveda), so bili študenti iz različnih smeri: računalništva, filozofije, biologije, gradbeništva, prava, eden tudi glasbe.'
'... In tako so bile razprave pri predmetu živahne in globoke, včasih smešne, včasih pa smo ostali tudi na različnih bregovih. A proces je tekel. In še kako! Soustvarjali smo nova spoznanja, sprejemali svoje napake in se učili. S svojim aktivnim delovanjem smo soustvarjali resničnost sveta, kot bi dejala Maturana in Varela, avtorja teorije spoznavanja imenovane Santiago. Pri Terryjevem predmetu smo lahko izkusili, kako dobra je raznolikost. Kako dobre so drugačne perspektive, več pogledov. Zakaj hodi k predmetu študent glasbe? Zanima ga sintetična glasba, umetna inteligenca. Aha! V njegovih komentarjih se pogosto pojavi pojem harmonija. Pa saj to je nekako povezano z načrtovanjem zgradbe, z načrtovanjem česarkoli. Aha! Marry Anne je tudi gostujoča profesorica, iz Avstralije. Zanimajo jo pravni vidiki računalništva. Pa še kaj več. Hoče narediti robota, ki bo zares živel (no lepo, res nisem edini z norimi idejami).'"
