Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je včeraj na Dunaju kot prvega tujega državnika po izbruhu zloglasne afere Ibiza, zaradi katere je konec maja padla vlada kanclerja Sebastiana Kurza, gostil slovenskega kolega Boruta Pahorja. Na svojem drugem uradnem srečanju sta se predsednika zavzela za nadgradnjo odličnih odnosov med državama. Zamislila sta si, da bi ob stoletnici koroškega plebiscita državi vsaj na eni manifestaciji skupaj zaznamovali spomin na ta usodni zgodovinski dogodek. Govorila sta tudi o položaju manjšin, kontroli na notranjih schengenskih mejah, o lipicancih, ki jih bosta Slovenija in Avstrija s še šestimi državami pri Unescu zaščitili kot svetovno dediščino, pa seveda o evropskih temah, predvsem o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan. Ob vprašanju boja zoper podnebne spremembe je slovenski predsednik morda malce presenetljivo napovedal, da naj bi o izgradnji drugega bloka krške nuklearke Slovenci odločili na referendumu.
Slovenci so na Koroškem dojeti kot jezikovno in kulturno enakopravni državljani, pravi avstrijski predsednik.
Slovencem in sosedom v Avstriji in na Hrvaškem bomo pri izgradnji drugega bloka NEK morali odgovoriti na milijon vprašanj, meni Pahor.
Zelo pogumen pogovor predsednikov o skupni obeležitvi stote obletnice koroškega plebiscita, ki pa zahteva tudi geste dobre volje do manjšine.
Referendum o nuklearki
Na skupni tiskovni konferenci v nekdanji cesarski palači Hofburg je gostitelj Van der Bellen povedal: "Avstrija in Slovenija sta prijateljski in partnerski državi, ki odlično sodelujeta tako na bilateralni kot na multilateralni ravni, sploh ko gre za Evropsko unijo, in to ne le na političnem in gospodarskem področju, temveč tudi na občečloveški ravni. Naša blagovna izmenjava je krepko presegla pet milijard evrov (5,6 milijarde, op. p.)." Avstrijski predsednik je ocenil, da so se razmere za slovensko manjšino v Avstriji v zadnjih letih spremenile bistveno na bolje: "Slovenci so na Koroškem dojeti kot jezikovno in kulturno enakopravni državljani. Tako je lani najvišja avstrijska kulturna nagrada pripadla koroškemu Slovencu Florjanu Lipušu. Druga koroškoslovenska pisateljica Maja Haderlap je bila v zveznem parlamentu slavnostna govorka ob stoletnici avstrijske republike. Pozitivne signale opažam tudi pri slovenskih naporih za ohranitev kulture nemško govorečih v Sloveniji."
Van der Bellen, ki je lani k pozivu za učinkovitejše izvajanje pariškega sporazuma pritegnil 19 evropskih predsednikov in premierov, tudi Pahorja, je gostitelja opomnil, da je Avstrija že pred dobrimi štirimi desetletji izstopila iz kluba držav z atomsko energijo. Slovenski gost je odgovoril: "Energenti prihodnosti naj bodo trajnostni, toda kaj je alternativa? O tem vprašanju bom kmalu gostil strokovnjake in politike, vendar menim, da ob opuščanju fosilnih goriv brez atomske energije ne bo šlo. Mislim pa, da odgovora na vprašanje, ali naj zgradimo še drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, ne bo brez referenduma. Prebivalcem v Sloveniji bodo oblasti morale odgovoriti na milijon vprašanj, prav tako našim sosedom v Avstriji in na Hrvaškem. Sem seveda za to, da ob morebitni izgradnji upoštevamo vse najvišje varnostne standarde."
Pahor kanclerko pozna od prej
Slovenski predsednik Borut Pahor se je včeraj na Dunaju sestal še s predsednikom avstrijskega zveznega parlamenta Wolfgangom Sobotko in z začasno kanclerko Brigitte Bierlein, ki pa jo je pred dvema mesecema že gostil v Ljubljani, ko je še bila predsednica avstrijskega ustavnega sodišča. Pahor je menil, da lahko tudi avstrijska začasna vlada do jesenskih predčasnih volitev gotovo krepi odnose med državama in se tudi loteva odprtih vprašanj, kot so napoteni delavci.
Plebiscit o Koroški
Pahor je sicer izrazil občudovanje do gostitelja, ki je po izbruhu afere Ibiza, ki je vodila do dogodkov "brez primere v zgodovini Avstrije", odlično odigral svojo vlogo in država ni padla v krizo. O manjšinah je Pahor poudaril, da imajo Slovenci na avstrijskem Koroškem in Štajerskem drugačen ustavni položaj kot nemško govoreči pri nas: "A bo Slovenija storila vse, da svojo identiteto ohranijo. To nas namreč bogati." V luči stote obletnice plebiscita in jesenskega začetka leta medsosedskega dialoga je Pahor pozval h gesti dobre volje za manjšine. Predvsem na Koroškem se soočajo s težavami v medijih, denimo finančnimi pri tedniku Novice, pa pri dvojezičnih vrtcih in šolah. O pobudi za skupno spominsko manifestacijo ob obletnici koroškega plebiscita, o kateri je Van der Bellen dejal, da še ne vesta, v kakšni obliki naj bi bila pripravljena, je Pahor rekel, da sta se o tem "zelo pogumno pogovarjala": "To bi bila priložnost za stvarne in simbolne korake k sožitju. Če postavimo stvari, ki so se zdele kot zgodovinski problem, v kontekst prihodnosti, se lahko pokažejo kot rešitve."
Pahor je dejal, da ima Slovenija z vsemi sosedi odlične odnose, odprta vprašanja pa želi reševati z dialogom. Tako tudi probleme z napotenimi slovenskimi delavci v Avstriji in glede avstrijskega nadzora na notranji schengenski meji s Slovenijo. "Nadzor se mi zdi neupravičen. Razlagam si ga z notranjepolitičnimi razlogi v Avstriji." Predsednika sta menila, da bo naslednjo Evropsko komisijo poleg brexita kot najbolj pomembna domača naloga čakalo prav vprašanje okrepitve nadzora zunanjih oziroma schengenskih mej Evropske unije. Tako bi se nacionalne države znebile bremena mejnega nadzora.
