"Izjava spoštovanih kolegov, da je javno šolstvo, 'ki vsem ponuja enake možnosti [...] ključen izraz družbene pravičnosti' insinuira, da nevladne šole niso javne šole in da nevladne šole ne nudijo enakih možnosti za pridobivanje znanja in uresničevanja talentov," so zapisali in se vprašali če to potem pomeni, da zasebne šole delujejo diskriminatorno in dosegajo slabše učne uspehe.
Naprej se sprašujejo, ali zasebne šole s slabšo kvaliteto pouka zmanjšujejo kvalitetno raven izobrazbe Slovencev na državni ravni, ali so nekateri otroci v nevladnih šolah diskriminirani proti drugim otrokom v nevladnih šolah. Hkrati pravijo, da bi morali za takšne trditve predstaviti dokaze, ali pa se opravičiti.
{twitter}https://twitter.com/57clen/status/1146760168434262022{/twitter}
Naravnost zavržno je mišljenje, če so ministri menili, da se v vladne šole lahko vpiše vsak, v nevladne pa ne, nadaljujejo in priznavajo, da to sicer drži. A le zato, ker da je nevladnih šol komaj za vzorec, zato tudi ne morejo vpisati vseh, ki si želijo obiskovati takšne šole.
Šturm, Zver, Zupan in Turk tudi menijo, da njihovi kolegi ne ločijo javnega od državnega šolstva. Ker javno šolstvo lahko opravlja pravna oseba zasebnega li javnega prava. Poudarjajo tudi, da ni nobenega dokaza, da bi nevladni izvajalci javnih šolskih programov škodili otrokom. Pri tem poudarjajo, da je vse večji interes za vpis v zasebne šole, ker starši ocenjujejo, da so "koristne".
"Oviranje nevladnih šol, ki so del javnega šolstva, tako pomeni delovanje proti koristim Slovenije. Kot korist Slovenije razumejo starši šolarjev, seveda, in ne sindikalisti ali kulturni bojevniki," so zapisali.
V nadaljevanju opozarjajo, da si ustvarjanja še večjega monopola državnih šol in "oviranja pobud, ki v šolski prostor prinašajo izbiro, alternativo, pluralnost in konkurenco," ne morejo razlagati drugače, "kot da gre za paničen strah in utemeljen dvom v kakovost državnega šolskega sistema."
Komentirali so tudi zapis: "Kot družba, ki je ne glede na velike ekonomske in socialne spremembe znala ohranjati relativno nizko raven socialnih razlik, a je nagnjena k delitvam na ideološki osnovi, moramo biti na to posebej pozorni." "Spoštovanim kolegom se zdi, da je enoumno vladno šolstvo orožje, ki preprečuje delitve na ideološki osnovi. Delitvam se z drugimi besedami reče pluralizem. Demokracije ga negujejo."
Na koncu so poslance državnega zbora pozvali, naj pokažejo, da v Sloveniji ne vlada več enoumje in da je konec ideološke zadrtosti, da je "Slovenija demokratična država, da spoštuje pravico do izbire, različnost in pluralnost in da uresničijo odločbo ustavnega sodišča, kot je bila zamišljena – da se financiranje javnih šolskih programov na vladnih in na nevladnih šolah izenači."
Vsi štirje pod današnje pismo podpisani so bili ministri v prvi vladi Janeza Janše. Jure Zupan je skrbel za visoko šolstvo, Lovro Šturm za pravosodje, Milan Zver za šolstvo, Žiga Turk pa je bil minister brez resorja, pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije ter gospodarskih in socialnih reform. Turk je nato sodeloval tudi v drugi Janševi vladi, pristojen pa je bil za znanost, izobraževanje, kulturi in šport.
