Odbor za izobraževanje prekinil obravnavo sprememb financiranja zasebnih osnovnih šol

STA, GR.G.
26.06.2019 19:09
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična. 
Sašo Bizjak

Odbor DZ za izobraževanje je danes za nekaj dni preložil poslansko razpravo in odločanje o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero ministrstvo za izobraževanje predlaga spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol. Za preložitev so se še pred sejo dogovorili poslanci vladne koalicije. Predlog namreč spremljajo številni pomisleki o neustavnosti, ki jih je še poglobilo današnje mnenje zakonodajno-pravne službe DZ. Slednja namreč ocenjuje, da je predlog na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih mestih pa tudi protiustaven.
Zato so se še pred sejo odbora sestali poslanci koalicije in se dogovorili za prekinitev te točke takoj, ko bodo predstavljena uvodna stališča ministrstva za izobraževanje in zainteresirane javnosti. Pobudo za preložitev je na seji podal poslanec SD Marko Koprivc, ki je dejal, da so mnenje zakonodajno-pravne službe na klopi dobili šele danes, zato ni bilo časa, da bi ga lahko resno proučili. Predlagal je, da obravnavo točke za nekaj dni prekinejo, kar je predsedujoči odboru Branislav Rajić (SMC) zatem tudi storil.
V dopolnilni predstavitvi zakona je sicer minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo povedal, da sta bila njihova osnovna namena pri pripravi predloga uresničitev odločbe ustavnega sodišča in ureditev pogojev za delovanje zasebnih osnovnih šol. "V javnosti se velikokrat ponavlja, da gre za zaostrovanje, pa temu ni tako, saj gre samo za urejanje. Opažamo namreč, da se pojavljajo nekatere nedoslednosti," je dejal. Pri financiranju po ministrovih besedah predlagajo, da bi država financirala le še obvezni del javnega programa (tega bi namesto 85-odstotno financirala 100-odstotno), medtem ko razširjenega dela javnega programa, ki ga trenutno financira 85-odstotno, ne bi več financirala. Slednje je po Pikalovem prepričanju v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.