Državni zbor se bo marca in aprila sestajal še samo na izrednih sejah. Prva bo jutri, ko bo po nujnem postopku obravnaval tudi predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki ga je pripravila še prejšnja vlada. Po njem bo država delodajalcem priskočila na pomoč v primerih, ko zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotoviti dela najmanj 30 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo. Pomoč države je predvidena tudi v primerih, ko delavec dela ne bo mogel opravljati zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje.
Za karanteno bo plačala država
V obeh primerih bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove za nadomestilo plače. Pri čakanju na delo bodo breme izplačila nadomestila plače v višini 60 odstotkov nosili delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država, pri karanteni pa bo za nadomestilo plače po zadnjem predlogu zakona poskrbela izključno država. Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene. Predviden je tudi pogoj za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače, med drugim se bo moral delodajalec zavezati k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še za vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
Furs o obstoječih možnostih
Finančna uprava je pretekli teden objavila pojasnila obstoječih možnosti v zakonodaji. Za samozaposlene pride v poštev možnost, da zahtevajo spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi znižanja davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje, ker pričakujejo v tekočem letu nižje prihodke. Podatki, ki dokazujejo te razloge, so denimo preklicana oziroma zmanjšana naročila, odpovedani nastopi ali dogodki in tudi uradna odpoved in prepoved vseh kulturnih in drugih dogodkov, kar so zaukazali oblastni organi.
S predlogi vladi tudi Levica
Predloge ukrepov za prekarce in samozaposlene je pretekli konec tedna predstavila tudi stranka Levica. Predlaga 100- in 50-odstotno oprostitev plačila obveznih socialnih prispevkov glede na višino zaslužka, hkrati so poudarili, naj se, da bi se izognili dodatni birokratizaciji, "upravičenost preveri za nazaj, naslednje leto ob obračunu dohodnine". "Če se bo izkazalo, da je prejemnik cenzus presegel, se dodeljeno pomoč upošteva kot brezobrestni kredit, prejemnika pa se obveže k vračilu izplačane pomoči," predlagajo v Levici. Opozorili so tudi na položaj študentov, ki delajo, da se preživljajo; zanje predlagajo, da bi jim bilo z aprilom omogočeno zaprositi za dodelitev izrednih štipendij v višini državnih.
Peticijo podpisalo že prek 6000 ljudi
Ker nimajo plačane bolniške odsotnosti in dopusta, si že v običajnih razmerah ne morejo privoščiti prenehati delati, zdaj pa je delo za njih čez noč izginilo. "Treba jim je zagotoviti osnovno socialno varnost in delavske pravice," so pozvali. V Sloveniji naj bi bilo prek 100.000 samozaposlenih (od tega 68.000 v gospodarstvu), kar je več kot dvanajst odstotkov delovnega prebivalstva.
Zdaj je po spletu zaokrožila še peticija, gre za apel vladi, naj samozaposlene opraviči plačila obveznih prispevkov za socialno varstvo in pomaga tistim, ki so ostali brez dela. Peticijo je doslej podpisalo prek 6000 ljudi. Avtorji peticije, Maja Megla, Beti Žerovc, Urška Jurman, Marko Jenko in Vladimir Vidmar, vlado pozivajo, naj takoj sprejme interventni ukrep, ki bi od 1. marca do uradne razglasitve konca epidemije in ponovne vzpostavitve javnega, gospodarskega in kulturnega življenja samozaposlene oprostil plačila obveznih prispevkov za socialna zavarovanja v višini zakonsko določene minimalne postavke, in pomoč tistim, ki so nenadoma ostali brez dela. Oprostitve plačila v višini minimalnih prispevkov za socialna zavarovanja naj bodo upravičeni tisti, ki bodo v tem letu zaslužili manj kot 20.000 evrov. Tisti, ki bodo zaslužili več, bi lahko sredstva vrnili ob obračunu dohodnine, predlagajo. Za samozaposlene, ki so ostali povsem brez sredstev za preživetje, pa se zavzemajo, naj jim država, če so v preteklem mesecu zaslužili manj, kot je višina neto minimalne plače, nameni pomoč v obliki te razlike.
