
Po pričakovanjih je vlada včeraj potrdila aneks k splošnemu dogovoru, ki na novo opredeljuje letošnjo mejo, pri kateri bodo zdravniki lahko odklanjali sprejem novih pacientov. Ta meja je določena pri 1895 glavarinskih količnikih oziroma 1383 opredeljenih pacientih, tako kot so zahtevali zdravniki družinske medicine. To ne pomeni, da bodo zdravniki izpisovali že opredeljene bolnike, le novih ne bodo sprejemali. Poleg tega je v aneksu jasno določeno, da nobena zavarovana oseba ne sme ostati brez izbranega družinskega zdravnika. Nove paciente bodo morali sprejemati tisti, ki ne dosegajo omenjenega količnika, oziroma zdravniki z najnižjimi glavarinskimi količniki. V območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer vsi zdravniki že dosegajo omenjeni novi normativ, ne pa državnega povprečja, ki je 2436 glavarinskih količnikov oziroma 1778 opredeljenih zavarovanih oseb, pa bodo nove paciente opredeljevali začasno do državnega povprečja. O začasnosti bodo morali seznaniti zavarovano osebo, še preden bo izbrala zdravnika, in ji tudi jasno povedati, da bo ob prihodu novega zdravnika dodeljena le-temu.
Kompetence za zdravstveno nego
Zaposleni v zdravstveni negi bodo končno dobili potrjen dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v zdravstveni negi. Dokument, s katerim se vendarle srednjim medicinskim sestram priznava, da opravljajo delo diplomiranih medicinskih sester, in bodo odslej toliko tudi plačane, bi morala lani spomladi podpisati že takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, a se to ni zgodilo. Prav tako je strokovni dokument, ki ga je pripravil razširjeni strokovni kolegij za babiško in zdravstveno nego, zavračal zdravstveni minister Samo Fakin. Dokument do danes podpisal minister za zdravje Aleš Šabeder.
Prvi korak
Minister za zdravje Aleš Šabeder je po potrditvi aneksa dejal, da je to prvi korak k reševanju problematike na področju družinskih zdravnikov in prvi korak na dolgi in težki poti nujno potrebnih sprememb v slovenskem zdravstvu. Šabeder računa, da bo sprejeti aneks vsaj nekoliko pomiril preobremenjene družinske zdravnike. "Verjamem, da smo s sprejetjem aneksa pokazali voljo in pripravljenost k odpravljanju težav v primarnem zdravstvu, in verjamem, da bo posledica tudi umik odpovedi."
Spomnimo: družinski zdravniki iz Kranja in celjskega zdravstvenega doma so zaradi preobremenjenosti in nestrinjanja s splošnim dogovorom, ki je za letos mejo za odklanjanje novih pacientov določil pri povprečju območne enote ZZZS, sklenili realizirati odpovedi s 1. junijem, če ne bi bil sprejet omenjeni aneks. Ali bodo umaknili odpovedi, v tem trenutku še ni jasno. Iz celjskega zdravstvenega doma so sporočili, da bodo o tem z družinskimi zdravniki govorili na ponedeljkovem sestanku. Direktorica Zdravstvenega doma Kranj Liljana Gantar Žura pa je dejala, da so ji zdravniki zagotovili, da so odpovedi vezane na sprejetje omenjenega aneksa. Seveda pa pričakujejo, da bo sprejet tudi aneks številka 2. Ta je pomemben, saj bo imel tudi finančne posledice, zato Gantar Žura včeraj še ni mogla povedati, ali bodo zdravniki morebiti odpovedni rok podaljšali do sprejetja omenjenega aneksa, ki ga minister obljublja do konca julija. Gantar Žura je sprejetje prvega aneksa označila za korak v pravo smer, saj bo s tem družinska medicina spet postala atraktivnejša za mlade zdravnike, ki se prav zaradi razmer, ki vladajo v družinski medicini, zanjo ne odločajo. Da je sprejetje aneksa korak v pravo smer, pa čeprav sedanjih zdravnikov ne bo razbremenil, a bo dober signal mladim, je ocenil tudi predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič. Ima zaupanje v ministra Šabedra, vendar pa je opozoril, da ni samo od njega odvisno, ali bo drugi aneks sprejet.

Mariborski zdravniki prestavili napovedane odpovedi
Kako so se na novice o napredku pogajanj odzvali mariborski specialisti družinske medicine? Maja Arzenšek, vodja službe splošne medicinske dejavnosti v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca: "Danes smo imeli na to temo kolegij in pozdravljamo prvo spremembo. A to je za zdaj le majhen korak, pričakujemo nadaljnje ukrepe, predvsem aneks 2, kjer bodo bolj jasno vidne finančne spremembe v smislu, da bo za dodatne kadre tudi dovolj denarja, da jih lahko zaposlimo. Ukrep gre v pravo smer, zato smo rekli, da bomo naše odpovedi, ki smo jih napovedali za 1. junij, prestavili na 1. september. Obljubljajo namreč spremembe čez poletje, in ker je to čas dopustov, smo rekli, da počakamo do 1. septembra."
Ob nižjih glavarinskih količnikih in novih zaposlitvah specialisti družinske medicine po besedah Arzenškove med najpomembnejše zahteve uvrščajo še administrativne razbremenitve: "Te se na načelni ravni tudi obljubljajo, a v realnosti jih še ni videti. To je tretja stvar, ki je v vseh naših zahtevah zelo pomembna."
Odločitev morajo spoštovati vsi partnerji
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije pozdravljajo vse rešitve, ki lahko prispevajo k umirjanju razmer na primarni ravni. Pričakujejo pa, da bo ob navedeni obremenitvi v aneksu 2 zagotovljeno tudi stoodstotno financiranje timov. Hkrati opozarjajo, da vsakoletno petodstotno zniževanje obremenitev po njihovi oceni ni uresničljivo, saj bi za to potrebovali 500 novih zdravnikov družinske medicine. Ob trenutnem pomanjkanju omenjenih zdravnikov tega cilja ni mogoče doseči. "Za doseganje tega cilja so potrebni ukrepi na nivoju zdravstvene politike, sicer izvajalci ne morejo prevzemati odgovornosti, da noben pacient ne bo ostal brez izbranega zdravnika," je zapisal direktor združenja Marjan Pintar. Iz ZZZS Slovenije pa so sporočili, da je vladna odločitev dokončna, zato jo morajo spoštovati vsi partnerji v zdravstvu.
Vlada je bila namreč prisiljena odločiti o aneksu, potem ko upravni odbor ZZZS aneksa z nižjim glavarinskim količnikom kot mejo za zavračanje sprejema novih pacientov ni želel sprejeti. Trdili so, da bi to zahtevalo skoraj 300 novih družinskih zdravnikov, ki pa niso na voljo, zato so predlagali, da bi bila meja zavrnitve novih pacientov pri državnem povprečju, 2436 glavarinskih količnikov. A slednje zdravnikov ne bi zadovoljivo in bi skoraj zagotovo realizirali odpovedi.