Elizabeta Planinšič
Na mize predsednikov slovenskih sodišč in sodniškega društva je včeraj ponovno priromal predlog reorganizacije sodne mreže. Ministrstvo za pravosodje znova poskuša uvesti enovitega prvostopenjskega sodnika, kar v praksi pomeni, da bi Slovenija imela enajst okrožnih sodišč (kot jih ima sedaj), okrajna sodišča pa bi se kot samostojne enote ukinila oziroma bi postala zunanji oddelki okrožnih sodišč. Zato tudi ne bi bilo več okrajnih sodnikov, zgolj okrožni.
Zadržki, različni pogledi, pomanjkanje politične volje
"Reorganizacija mreže sodišč je kompleksen in zahteven projekt, s katerim se na ministrstvu za pravosodje ukvarjamo več kot dve leti. Številna usklajevanja so sicer prinesla napredek in zbliževanje stališč, kljub temu pa ostajajo zadržki in različni pogledi, ki jih v preostanku mandata ne bo mogoče premostiti. Upoštevati je treba tudi pomanjkanje politične volje pred bližnjimi volitvami, kar je povezano z dejstvom, da bi predlagane spremembe posegle v ureditev na lokalni ravni. Kljub temu delo nadaljujemo in ga bomo pripeljali do ravni, da bo prihodnja vlada imela pripravljeno dobro analizo in projekt, ki ga bo lahko - z dodatnimi spremembami ali brez njih - udejanjila, če bo za to ustrezna politična volja," je Klemenčič ob koncu mandata le priznal poraz glede reorganizacije sodne mreže.
Nič več poslanskega potrjevanja vrhovnih sodnikov?
Ker predlog o reorganizaciji mreže sodišč potegne s seboj tudi spremembe pri imenovanju sodnikov, je ministrstvo v pregled poslalo še delovni osnutek zakona o sodniški službi. Okrajnih sodnikov namreč ne bi bilo več, temveč bi bili zaradi enovitega sodnika na prvi stopnji le še okrožni sodniki. Med predvidenimi spremembami pa je tudi ta, da se iz aktualne ureditve briše del, ki govori o tem, da o imenovanju kandidatov na mesto vrhovnega sodnika odloča državni zbor na predlog sodnega sveta. To pomeni, da naj bi o imenovanju vrhovnih sodnikov odločal zgolj sodni svet. S tem naj bi ministrstvo za pravosodje izpolnilo še edino nerealizirano priporočilo Greca, saj naj bi se na ta način zmanjšal politični vpliv na imenovanje vrhovnih sodnikov. Ostaja pa v zakonu zapisano, da je v rokah poslancev še zmeraj izvolitev nekoga v sodniško funkcijo.
Za "povečano kakovost in učinkovitost sodnega sistema"
Naši sogovorniki opozarjajo, da ne gre pozabiti zadnje velike reorganizacije sodišč in težave, ki jo je ta zaradi prehitrega in nepremišljenega spreminjanja prinesla. Leta 1995 so se namreč iz slovenskih temeljnih sodišč izoblikovala okrajna in okrožna sodišča, ta reorganizacija je povzročila kopico problemov, predvsem pa je bila vzrok kopičenja sodnih zaostankov, ki se ga je slovensko sodstvo rešilo šele s projektom Lukenda.
Predlog sprememb zakona o sodiščih ne posega na področje vrhovnega in višjih sodišč.
Ohranilo bi se enajst okrožij na območjih sedanjih okrožnih sodišč, sedanja okrajna sodišča pa bi postala oddelki okrožnega sodišča.
Minimalno število sodnikov za vzpostavitev oddelka je pet.
Zadnja velika reorganizacija sodišč je bila leta 1995, ko so se iz temeljnih sodišč izoblikovala okrajna in okrožna sodišča. Težave zaradi tega so se odrazile v sodnih zaostankih, ki so jih odpravili šele s posebnim projektom Lukenda.
