Slavica Pičerko Peklar
Začelo se je obetavno, da se bolj ne bi moglo. V roke smo dobili lopate, vedra in različno velika sita, se skozi poplavni gozd prebili do stare struge Drave, zabredli v vodo in začeli iskati zlato. Osnovnošolci Miha in Timotej pa Nejc, Zala in Iva so bili med tistimi, ki jih je k zlatonosni reki zvabilo povabilo ptujskega Centra interesnih dejavnosti, da počitniški dan preživijo kot zlatokopi. Ja, v dobri družbi Anje Višček iz Športnega društva Pure sport, ki organizira nenavadna doživetja, velikokrat povezana z vodnimi dejavnostmi, smo brodili po blatni vodi in šteli komarje, ki smo jih ujeli, a teh nismo zapisali med zlatonosna odkritja.
Gremo k Dravi, po zlato!
Fantom se je kar zaiskrilo v očeh, ko je Sašo Šantl - ki je v okviru projekta DravaGold že mnogim odkril skrivnosti izpiranja zlata - že kar takoj, s prvo lopato dravskega proda, ujel drobno svetlečo lusko, ki se je izkazala za zlato zrno. Sledila je učna ura o reki Dravi, ki izvira na Toblaškem polju v Italiji, in o Alpah, kjer so primarna nahajališča različnih mineralov, tudi zlata, ki ga reka nosi po svoji strugi.
Bilo je precej več komarjev kot zlata
Pirit se sveti, a zlato to ni
Ni vse zlato, kar se sveti je zagotovo eden najbolj znanih izrekov. Tak naslov pa nosi tudi povest Frana Erjavca iz leta 1887, v kateri opisuje kmeta Čerina, ki najde "zlato" ali, kot se izkaže, svetleči pirit, ki so ga mnogi, pred Čerinom in po njem, pogosto zamenjali za zlato. Pirit je eden od najbolj pogostih sulfidnih mineralov. Ima značilen kovinski sijaj in je običajno kovinsko rumen oziroma zlat.
Skoraj pozabljeni časi zlate mrzlice
Starejši ljudje, tisti, ki se bližajo devetdesetim, se še spominjajo, da so njihovi očetje na Dravi še resnično izpirali zlato. Koliko so ga našli, ne ve nihče, a obogateli s tem svojim početjem, tako kaže, niso. Zlata mrzlica je že zdavnaj zamrla, tradicija pa se počasi oživlja s projekti, kot je DravaGold. Menda je pred prvo svetovno vojno zlato v Dravi izpiralo kakih 200 ljudi. Bregovi Drave in Mure, ja, tudi Mura je zlatonosna reka, so bili razdeljeni na posamezna koncesijska polja za raziskave in izpiranje, ki pa je po drugi svetovni vojni hitro pojenjalo. Leta 1986 je geologom Geološkega zavoda Slovenije uspelo dokumentirati pridobivanje zlata iz dravskega proda, kar so takrat znali le še redki. "Na Dravi še vedno izpiramo zlato, vendar z nekoliko novejšo tehnologijo. Uporabljamo plitko plastično posodo, v katero zajamemo pesek, ki ga želimo izpirati. Potrebujemo še navadno plastično cedilo in nekoliko finejše sito. Najprej s cedilom odstranimo večje prodnike in kamne, nato pa postopek izpiranja nadaljujemo, da pridemo do najfinejših materialov, in takrat se nam že lahko zasveti zlato," nas je s kupi kamenja na lopatah bodril Sašo, ki mu je šlo delo prav dobro od rok.
Z dovoljenjem cesarice
Leta 1776 je cesarica Marija Terezija dala številnim izpiralcem ob Dravi in Muri stalna dovoljenja, ki so bila razveljavljena šele po drugi svetovni vojni.
