Urška Mlinarič
Po tem, ko je predstavnikom nevladnih organizacij ob pomoči poslanke Levice Nataše Sukič prejšnji teden uspelo preprečiti vrnitev dveh prosilcev za azil na Hrvaško, so se predstavniki prosilcev za azil danes sestali s predstavniki ministrstva za notranje zadeve. A, kot je po srečanju povedal Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog, sestanek ni prinesel želenih rešitev.
Nevladne organizacije so ponovile predlog Gorana Lukića iz Delavske svetovalnice, ki je v imenu civilne družbe predlog že predstavil na vladni delovni skupini za pripravo strategije Slovenije na področju vključevanja tujcev. Predlagal je trimesečno zamrznitev vračanj prosilcev za azil na Hrvaško. V tem času naj bi neodvisna komisija preverila, ali so azilanti na Hrvaškem deležni ustrezne obravnave. Hkrati so predlagali, da se skladno s suvereno pravico držav članic EU prevzeme pristojnost za obravnavo tistih prosilcev, ki so že v Sloveniji. Po dublinski uredbi lahko države EU vračajo prosilce za azil v državo, ki jih je prva evidentirala, vendar k temu nikakor niso obvezane. Po Blažičevih besedah, so jim predstavniki ministrstva pojasnili, da bodo počakali še na druga kredibilna poročila, in če bodo tudi ta ugotovila kršitve pravic prosilcev za azil v azilnem postopku, se bodo primerno odzvali.
"Če obstaja politična volja, obstaja tudi postopkovna pot"
Spomnimo. Konzorcij novinarjev iz več držav je po večmesečnem preiskovanju leta 2021 objavil posnetke pretepanja in mučenja migrantov, ki so jih ujeli pri poskusu prečkanja bosansko-hrvaške meje in nasilnega potiskanja nazaj v Bosno brez možnosti, da bi ti zaprosili za mednarodno zaščito. Za predstavnike prosilcev za azil je nesprejemljivo tudi pojasnilo predstavnikov ministrstva, da ni jasno, kakšen bi bil postopek, da bi dopustili prosilcem za azil, ki bi jih morali vrniti v sosednjo državo, da ostanejo pri nas. "Če obstaja politična volja, obstaja tudi postopkovna pot, in ta je v uporabi diskrecijske klavzule v dublinskem zakoniku. Vsaka država ima pravico prevzeti pristojnost za obravnavo kateregakoli prosilca za azil, ki pri nas poda prošnjo. To druge države EU že počno, mi pa se prerekamo o nekaj deset osebah," je dejal Blažič. Slednji je na vprašanje, koliko osebam trenutno grozi vrnitev na Hrvaško, odvrnil, da se ta številka vsakodnevno spreminja, saj da prihajajo vedno nove odločbe, a da gre za približno 40 ljudi. Večina jih je že vključenih v integracijske programe, njihovi otroci obiskujejo šole, nekateri tudi že delajo. "V luči iskanja delovne sile je nenavadno, da jih država ne želi zadržati tukaj," se je čudil Blažič.
To niso številke, to so ljudje
"To niso številke, to so konkretni ljudje, ki so pri nas poiskali varnost," sta dodala Taja Premk iz Amnesty International Slovenija in Lukić. Slednji je poudaril, da bi bilo zelo nerodno za Slovenijo, če bi v vmesnem času, ko bi čakala na dodatne verodostojne dokumente o neustreznem ravnanju Hrvaške, prosilce vračala, potem pa ugotovila, da se tam dejansko dogajajo kršitve njihovih pravic.
"V luči iskanja delovne sile je nenavadno, da jih država ne želi zadržati tukaj"
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve so v letošnjem letu predali šest prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer štiri na Hrvaško in dva v Nemčijo. Lani je bilo izvedenih 20 predaj, na Hrvaško osem, v Italijo pet, po dve v Nemčijo in Dansko, po eno pa v Avstrijo, Estonijo in Francijo. Leta 2021 je bilo predanih sedem prosilcev, pet v Nemčijo in po ena v Italijo in na Nizozemsko. "Statistični podatki o predajah jasno kažejo, da nikakor ne gre za sistematične predaje prosilcev za mednarodno zaščito po dublinski uredbi," so zapisali na ministrstvu.
