Nevladne organizacije so vložile v ustavno presojo določbe mega-korona zakona, ki omejujejo njihovo delovanje

Kristina Božič
06.05.2020 11:50

Vlada je v manj kot mesecu dni sprejela in tudi že spreminjala mega korona zakon, ki posega na številna zakonodajna področja. Z novelo, ki je bila objavljena zadnji dan aprila, se želi omejiti tudi možnost sodelovanja javnosti, saj se onemogoča sodelovanje številnih nevladnih organizacij pri postopkih presoje vplivov na okolje pri izdaji gradbenih dovoljnj v okviru infrastrukturnih projektov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Okoljsko ministstvo, ki je pripravilo zakonodajne spremembe, o katerih bo presojalo ustavno sodišče, trenutno vodi nekdanji vodja službe za investicije in razvoj v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi. Na fotografiji jez na Savi pri hidroelektrarni Blanca. 
Tit Košir

Včeraj, v torek, so tri nevladne organizacije na ustavno sodišče vložile pobudo za presojo ustavnosti določil novele ZIUZEOP, ki jo je pripravila vlada Janeza Janše. 100.f člen ZIUZEOP po novem namreč postavlja takšne pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v javnem interesu v postopkih izdaje integralnih gradbenih dovoljenj, da dejansko onemogoča sodelovanje veliki večini organizacij, ki delujejo na tem področju. Z novimi pogoji, ki jih je treba dokazovati za nazaj, pogojujejo pa sedanje in prihodnje pravice organizacij, določbe zakona tudi ne spoštujejo načela pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti.
Pobudniki, društvo za sonaraven razvoj, Focus, društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra - inštitut za ohranjanje naravne dediščine so ustavnemu sodišču predlagali začasno zadržanje učinkovanja določil 4. odstavka 100.d člena, 100.e, 100.f in 100.g člena ZIUZEOP. "Gre za nemogoče pogoje, ki jih morajo organizacije po novem dokazovati za nazaj," opozarja Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, kjer so pomagali pri pripravi ustavne pobude. Nevladni sektor opozarja, da je sedanja nova ureditev ne le v nasprotju s slovensko ustavo, ampak tudi z določbami prava EU in mednarodno Aarhuško konvencijo. Slovenski trenutni ureditvi ni primerljiva nobena druga ureditev v EU, pojasnjujejo, da države lahko določajo pogoje za sodelovanje v postopkih, a jih morajo oblikovati tako, da se omogoči dostop čim širšemu krogu upravičencev. Sedanja določila izključujejo po novem tudi organizacije, ki že sodelujejo v postopkih, a se bo te sedaj preoblikovalo v integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Prav tako opozarjajo, da je novela ZIUZEOP spremenila postopek tudi po pridobitvi gradbenega dovoljenja, saj je začetek gradnje po novem dovoljen že po dokončnosti pravnega akta - ta nastopi, ko ga izda ministrstvo za okolje. Prej se je z gradnjo lahko začelo šele po pravnomočnosti - ko se je izključila možnost pritožbe oziroma se je končal postopek pravnega varstva.

Svoje nenaklonjenosti nevladnim organizacijam, ki se zavzemajo za zaščito narave, minister za okolje Andrej Vizjak ni skrival že med predstavitvijo marca pred državnozborskim odborom za infrastrukturo, okolje in prostor.
Robert Balen
Propadla zasaditev dreves za nadomestni habitat zaradi gradnje HE Brežice.
Alen Ploj
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta