"Vlada je z novelo antikoronskega zakona na široko odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo," opozarjajo slovenske nevladne organizacije v ostrem odzivu na predlog interventnega zakona, ki naj bi sicer urejal posledice ukrepov omejevanja epidemije covida-19, a naslavlja tudi prostorsko zakonodajo in omejuje sodelovanje javnosti v postopkih umeščanja gradbenih projektov v prostor. Interventni zakon namreč v 42. členu nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja, določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. Tudi stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku države Borutu Pahorju, ki združuje eminentna imena na področju podnebne politike, je vlado in državni zbor pozval, naj ob sprejetju novele prvega protikoronskega zakona zagotovita možnost sodelovanja javnosti v postopkih odločanja. Skrb pa vzbuja tudi prevlada ene javne koristi nad drugo.
Prvi zagon - hidroelektrarna Mokrice
Minister za okolje Andrej Vizjak argumentira drastično višanje kriterijev sodelovanja javnosti v upravnih postopkih s pospeševanjem gradbenih investicij in preprečevanjem izkoriščanja udeležbe v teh postopkih. Vizjak namreč meni, da številne nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu in imajo pravico vstopati v postopke izdajanja dovoljenj, delujejo v interesu ohranjanja narave in ugodnega stanja okolja. "Nekateri primeri pa so eklatantno v nasprotju s tem," je dejal in kot primer izpostavil nasprotovanje novomeške organizacije Rovo gradnji lakirnice družbe Magna Steyr in primer tretje razvojne osi.
Za društva se po novem predlogu zahteva 50 aktivnih članov, kar se izkazuje z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov.
Zavodi morajo imeti tri zaposlene za polni delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja nevladnih organizacij.
Ustanove, ki želijo sodelovati v upravnih postopkih, morajo imeti ves čas najmanj 10.000 evrov premoženja.
Izločene tudi organizacije s tradicijo
Navkljub posebnim razmeram, ki jih predstavlja epidemija covida-19, morajo tudi vsa interventna zakonodaja in vsi ukrepi v Sloveniji nedvoumno in jasno slediti temeljim načelom pravne države, zakonitosti in poštenosti, sorazmernosti in nediskriminacije, poudarjajo člani odbora za podnebno politiko. Z novelo bodo namreč iz postopkov izločene domala vse organizacije, tudi tiste z dolgoletno tradicijo in številnimi projekti v dobro varovanja narave in okolje. "Vlada se je izločitve nevladnih organizacij lotila domiselno: ne odvzema sicer same pravice sodelovanja v postopkih, določa pa tako visok prag pogojev, da jih skoraj nobena organizacija ne bo mogla doseči – še posebej, ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj! Vlada seveda ve, da skoraj nobena od organizacij novih pogojev ne more izpolnjevati za nazaj, saj takrat teh pogojev ni bilo in niso vedele, da jih morajo izpolnjevati," pišejo v skupnem pismu organizacije, ki se borijo za čistejše okolje in bolj smotrno rabo prostora. Če je doslej organizacija po zapletenem postopku pridobila status, da deluje v javno dobro na področju varovanja okolja, sedaj to ni več dovolj. V praksi to pomeni, da pogojev ne izpolnjuje praktično nobena organizacija. Tako denimo v slovenskem Greenpeaceu: "Minister za okolje Andrej Vizjak se izgovarja, da okoljevarstvene organizacije izkoriščajo status delovanja v javnem interesu, da namerno onemogočajo gradbene projekte. Greenpeace je organizacija z več kot 40-letno zgodovino boja za okoljsko pravičnost v svetu, v Sloveniji smo aktivni več kot deset let, prepoznan je naš status delovanja v javnem interesu, a ne ustrezamo novim pogojem." Novela zakona je bila objavljena prav na dan, ko se je Slovenija pohvalila, da se je pridružila skupni pobudi 16 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji covida-19.
"Onemogočanje dela okoljevarstvenih organizacij je onemogočanje varstva okolja. Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju," pravijo nevladniki.
Odpadna embalaža na plečih državljanov
Vlada je tudi predlagala, da bi lahko komunalna podjetja odpadno embalažo oddala v obdelavo neposredno končnim izvajalcem in s tem obšla embalažne družbe. To bodo lahko storila, če bo embalažna družba zavrnila prevzem ali je ne prevzela v roku. V Eko krogu ob tem poudarjajo, da predlog ne podaja nikakršnih omejitev v zvezi s tem, zakaj embalažna družba lahko prevzem odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih zavrne. "S tem se upravičeno poraja skrb, da bodo embalažne družbe te stroške preprosto prevalile na državni proračun, čeprav od tistih, ki embalažo dajejo na trg, za to že prejmejo embalažnino," je zapisal predsednik Eko kroga Uroš Macerl.
