Danes sta berlinski skupini državnih bolnišnic Charite in Vivantes prvi prenehali cepiti s cepivom AstraZenece ženske, mlajše od 55 let, sledilo je priporočilo državne cepilne komisije za celo državo, popoldan pa je bila odločitev sprejeta tudi na državni ravni, in sicer za vse mlajše od 60 let. V praksi to pomeni velik zastoj v cepilni strategiji, sploh, če bodo nemškemu zgledu sledile druge evropske države, napoveduje infektolog iz Berlina dr. Andrej Trampuž. "Takšne količine cepiva bi težko nadomestili," dodaja. Podobno odločitev so že sprejeli v Kanadi.
Poteza sledi poročilom o redkih, a nevarnih krvnih strdkih, krvavitvah in v nekaterih primerih smrti po cepljenju, predvsem pri mlajših ženskah. "S stališča Charité je ta korak nujen, ker so v tem času pri ženskah v Nemčiji postale znane nadaljnje cerebralne venske tromboze," je v izjavi dejala tiskovna predstavnica bolnišnic.
V Nemčiji so zabeležili 31 primerov krvnih strdkov v možganih, devet od teh primerov se je končalo s smrtjo, v vseh primerih pa je šlo za cepljene s cepivom AstraZenece, dve smrti sta bili pri moških, preostale pri ženskah, starih od 20 do 63 let.
Ali Slovenija razmišlja o spremembi strategije? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar: "Mi se za zdaj o tem zares nismo čisto nič pogovarjali. Strategija cepljenja tako ostaja enaka. Sledili bomo priporočilom Evropske agencije za zdravila."
Evropska agencija za zdravila je cepivo AstraZenece že preverjala sredi marca, in sicer po tem, ko je 13 evropskih držav začasno zaustavilo cepljenje zaradi tromboz, in presodila, da možganski venski krvni strdki niso povezani s tem cepivom, a tudi svetovala previdnost, saj "povezave med cepivom in redkim pojavom krvnih strdkov ni mogoče popolnoma izločiti".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
