Napoved: Nemški vladi bo zmanjkalo denarja

U. Č., STA
04.02.2019 16:32

Zaradi visokega povečanja javnih izdatkov in preoptimističnih napovedi o pobranih davkih se nemško finančno ministrstvo sooča s 25 milijardami evrov primanjkljaja. Po nadzorom je tudi Slovenija.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pred Olafom Scholzem in Angelo Merkel so težavna pogajanja o proračunu. 
Reuters

Kot na svoji spletni strani poroča časopis Bild, se je ob začetku proračunskih pogajanj za naslednji proračunski načrt izkazalo, da zvezni minister za finance Olaf Scholz "zre v globoko finančno luknjo". Podatki namreč kažejo, da bo proračunu do leta 2023 zmanjkalo 24,7 milijard evrov. In to kljub dejstvu, da davčni prihodki še naprej dosegajo rekordne vrednosti.
Problem je predvsem veliko povečanje izdatkov za državno upravo, saj se bodo izdatki za plače od leta 2016 do leta 2020 povečali iz 31 na 25 milijard evrov, poleg tega je velika koalicija med socialdemokrati in krščanskimi demokrati v zadnjih letih sprejela številne drage obveze, od prehoda na nizkoogljične vire energije, višje pokojnine in stanovanjsko gradnjo, še poroča Bild. Po drugi strani so se stopnje napovedane gospodarske rasti znižale, kar pomeni manjše povečevanje prilivov davkov – na letni ravni naj bi pobrali za pet milijard davkov manj, kot so načrtovali.

Slovenija odgovarja Bruslju
Slovenija mora danes Evropski komisiji posredovati pojasnila glede posodobljenega osnutka proračunskega načrta za letos. Bruselj je Slovenijo k pojasnilom glede skladnosti načrtovanega fiskalnega napora z evropskimi proračunskimi pravili pozval v petek, ministrstvo za finance pa ima čas za odgovor do konca današnjega delovnega dne.
V Bruslju jemljejo na znanje, da posodobljeni proračunski osnutek predvideva javnofinančni presežek v vrednosti 0,55 odstotka BDP v tem letu, ter da se zahvaljujoč pozitivnemu gospodarskemu ciklu pričakuje nadaljnje zniževanje javnega dolga na 66 odstotkov BDP do konca leta. A ob tem izpostavljajo, da posodobljeni načrt predvideva nominalno stopnjo rasti izdatkov pri 4,5 odstotka, kar presega priporočeno maksimalno povečanje, določeno pri 3,1 odstotka.
V pismu tudi izpostavljajo, da bi bile dobrodošle nadaljnje informacije o natančni sestavi strukturnega napora in razvoju izdatkov, predvidenih v posodobljenem proračunskem načrtu, tako da bi bilo mogoče razumeti, kako naj bi se Slovenija izognila tveganju znatnega odstopanja od priporočenih fiskalnih ciljev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.