Podnebno zasedanje v Bonnu, ki je del pariškega podnebnega procesa, ponuja tudi preštevanje ukrepov in zavez držav. Te so pod pričakovanji znanosti, predvsem pa zahtevami planeta, če naj bi ohranili podnebje kolikor toliko prijazno človeštvu. Lani so izpusti toplogrednih plinov dosegli rekordne vrednosti, tretjino jih je prispevalo kurjenje premoga, najhitreje pa raste prispevek iz plina. Da je ukrepanje nujno, trenutno opozarjajo rekordne temperature nad 50 stopinj Celzija v Indiji, poplave v Afriki, a na področju ukrepov se dogaja polarizacija. Vse več držav obljublja ogljično nevtralnost do leta 2050, a vedno več držav pri ukrepanju nazaduje. Na črni listi so tako ZDA, Savdska Arabija, Avstralija, Brazilija, Rusija in Turčija.
Obratno je v Sloveniji, kjer so zaveze sicer dane, a realizacije še ni na vidiku. Zato je najširša koalicija organizacij doslej danes na slovensko vlado naslovila poziv, naj zagotovi državljanom njihovo ustavno pravico - zdravo življenjsko okolje. Za zdaj vlada tega ne počne, navaja koalicija organizacij, ne le s področja okoljevarstva ampak dosti širša: "Ambicije vlade, ki so razvidne iz okvira dolgoročne podnebne politike za Slovenijo in osnutka nacionalnega energetskega programa, opozoril znanstvenikov ne naslavljajo. Slovenija kot razvita država nosi večjo zgodovinsko odgovornost za podnebne spremembe, hkrati pa ima v primerjavi s številnimi drugimi državami tudi večjo zmožnost za ukrepanje. Ob upoštevanju načela pravičnosti, ki je bistven element pariškega sporazuma, mora h globalnim naporom prispevati več – neto ničelne emisije doseči pred letom 2050 in do leta 2030 doseči bistven napredek k temu cilju." Katja Podbevšek, vodja Greenpeacea Slovenija: "Zelo zaskrbljujoče je, da je reševanje podnebne krize na repu prioritet slovenske vlade, medtem ko svet dobesedno gori, v državah pa se vrstijo množični podnebni protesti. Vlada Marjana Šarca mora reagirati nemudoma. Preprečitev podnebnega zloma je najpomembnejši politični projekt našega časa." (ank)
