Najemnine v Ljubljani: Za šest kvadratnih metrov veliko sobo tudi 295 evrov

Če želite v slovenski prestolnici najeti sobo, garsonjero ali pa celo večsobno stanovanje, bo treba na široko razpreti mošnjiček. Čeprav si je slovenski nepremičninski trg po recesiji pred dobrim desetletjem že dodobra opomogel in je bilo v zadnjih letih (tudi v Ljubljani) zgrajenih precej novih stanovanj, je teh še vedno premalo. Zaradi povpraševanja, ki presega ponudbo, se tako niso povečale le prodajne cene nepremičnin, ampak tudi cene najema. Astronomske najemnine se seveda ne držijo le modernih stanovanjskih kompleksov na zaželenih lokacijah, temveč tudi razpadajočih garsonjer in sob, ki so v skrajnih primerih le opremljeni kletni prostori stanovanjskih hiš ali pregrajene garaže.
Na različnih oglaševalskih spletnih straneh lahko z nekaj kliki odkrijete ponudbe za najem stanovanj, ki so na prvi pogled – zaradi vrtoglave najemnine – precej komične. Resnica pa je, da po nekaj dneh, v nekaterih primerih pa celo po nekaj urah, istega oglasa na spletni strani več ne boste našli, ker bo stanovanje oddano. Stiske ljudi, ki potrebujejo bivališče, se najemodajalci očitno predobro zavedajo. 

Najbolj vpadljive nepremičninske cvetke 

Naj izpostavimo le nekaj primerov. Prenovljeno sobo v Župančičevi jami, ki meri 12 kvadratnih metrov, je zaradi ugodne lokacije v bližini fakultet na Kardeljevi ploščadi lastnik ocenil na 390 evrov mesečno. V ceno so sicer vključeni tudi stroški bivanja, kopalnico, sanitarije in kuhinjske prostore pa si bo moral bodoči najemnik deliti še z ostalimi podnajemniki. Sobo iste velikosti bo v neobnovljeni stavbi za Bežigradom najemnik lahko dobil že za 260 evrov mesečno. 
Za šest kvadratnih metrov veliko sobo v Savskem naselju, ki je borno opremljena, pa je treba skupaj s stroški odšteti okoli 295 evrov. Kuhinja, kopalnica, toaleta, manjši prostor s pralnim strojem in balkon si bo podnajemnik delil s sostanovalci. "V Ljubljani manjka par tisoč stanovanj vseh velikosti. Take razmere dajejo tudi lastnikom zelo slabo opremljenih stanovanj dobre pogoje za to, da jih oddajajo po zelo visokih cenah," razlaga Ivo Tratnik s slovenske nepremičninske agencije Roni. 

Najdražje je središče, zlati čas za najem pa jesen 

Največ tovrstnih zahtev si lahko privoščijo najemodajalci v centru Ljubljane, ki je tudi najbolj oblegan. "V Ljubljani so najbolj zaželene nepremičnine v centru, še posebej tiste z dvigalom in parkirnim mestom. Takega bivališča si želijo vsi," pojasnjuje Zoran Đukić, direktor največje slovenske nepremičninske agencije Stoja. Ivo Tratnik z agencije Roni ob tem dodaja, da so zelo priljubljene tudi lokacije v bližini fakultet. 
Čas, ko ljudje najbolj goreče iščejo stanovanja, je jesen."Takrat se končajo dopusti, delavci se vračajo v službe, študenti pa na fakultete, zato opažamo, da je največ iskalcev nepremičnin prav pozno poleti in v začetku jeseni," pojasnjuje Tratnik. "Sicer pa lahko izpostavim tudi obdobje pred novim letom, ko nepremičnine in poslovne prostore največkrat iščejo podjetja, ki si v najetih objektih nameravajo urediti pisarne," ob tem pravi Đukić. 

Lastniki svoje nepremičnine pogosto ocenjujejo (preveč) optimistično 

Številne ponudbe najemniških stanovanj se zdijo naravnost oderuške, Tratnik poudarja, da preveč "optimistične" lastnike, ki za zanikrna stanovanja, garsonjere in sobe zahtevajo previsoke najemnine, po njegovih izkušnjah trg hitro spravi nazaj na realna tla. "Če ima stanovanje ceno, ki je izrazito previsoka, potem verjetno zanj ni povpraševanja. Takšen lastnik potem po mesecu ali dveh ugotovi, da nima nobenih klicev, zato mora ceno malo prilagoditi. Dobi torej povratno informacijo s trga," pove.
Đukić ob tem poudarja, da je lahko za lastnika stanovanja, ki z zastavljeno najemnino cilja previsoko, že "tišina" po prvem tednu od objave oglasa opozorilo, da z njegovo ponudbo nekaj "nekaj ne štima".

Največji krivec je Airbnb in ne študenti

Čeprav se na prvi pogled zdi, da največ prostora v ljubljanskih stanovanjih trenutno zasedajo študenti, Tratnik in Đukić poudarjata, da za vrtoglave najemnine v prvi vrsti ni zaslužno njihovo množično povpraševanje, pač pa kratkoročni turistični najemi nepremičnin in Airbnb. "Študenti imajo vpliv na trg, ni pa ta vpliv več tako velik, kot je bil včasih, ker se tudi število študentov v zadnjih letih kar precej znižuje. V zadnjih letih je bilo dograjenih tudi precej študentskih domov, tako da se študenti nekoliko razporedijo tudi mednje," še poudarja Đukić.