Skupina Telekom Slovenije je lani ustvarila 715,05 milijona evrov čistih prihodkov, kar je na enaki ravni kot v letu pred tem. Čisti dobiček skupine je dosegel 33,3 milijona evrov, potem ko je bil leta 2017 pri devetih milijonih. Nadzorniki so skupaj z upravo družbe pripravili predlog uporabe lanskega bilančnega dobička, in sicer, da se za izplačilo dividend uporabi 29,27 milijona evrov čistega dobička, kar znaša 4,5 evra bruto na delnico. Lani so sicer delničarji podprli nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), naj dividenda namesto predlaganih 6,30 evra znaša 14,30 evra bruto.
Lani je skupina za naložbe namenila 133,9 milijona evrov. Največji delež je bil namenjen širitvi dostopovnega optičnega omrežja, modernizaciji mobilnega omrežja in razvoju storitev. V letošnjem letu načrtujejo za 711,9 milijona evrov poslovnih prihodkov, 211,9 milijona evrov investicij, 216 milijonov evrov EBITDA in 30,3 milijona evrov čistega dobička.
V obrazložitvi so izpostavili tudi lansko poravnavo s T2, s katero so zmanjšali izpostavljenost do morebitnih tožbenih zahtevkov. "V letu 2018 je Telekom Slovenije s sklenitvijo sodne poravnave z družbo T2 pomembno zmanjšal izpostavljenost do tožbenih zahtevkov. Navedena poravnava je vplivala na načrtovani dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in čisti poslovni izid skupine," je Telekom sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze. Podrobnosti poravnave, ki je zaključila večletno pravdanje zaradi očitka o zlorabi prevladujočega položaja, v Telekomu ne razkrivajo.
Čisti prihodki na letni ravni so sicer stagnirali, so se poslovni prihodki povečali za en odstotek na 731,2 milijona evrov.
Letos manj prihodkov
Družba Telekom Slovenije pa je lani imela 639,67 milijona evrov čistih prihodkov, kar je odstotek manj kot v letu 2017. Čisti dobiček je znašal 34,03 milijona evrov, potem ko je bil v predhodnem letu pri 1,72 milijona evrov. Predsednik uprave Rudolf Skobe je zapisal, da so v letu 2018 vstopili v drugo fazo aktivnosti, uresničevanja petletne strategije transformacije. Letos se bodo osredotočili predvsem na ustvarjanje vrednosti z digitalizacijo, ter za enostavno, udobno in prijazno uporabniško izkušnjo, je pojasnil Skobe.
V več poslih na Balkanu domnevno oškodovani za več milijonov
Da je bil Telekom Slovenije v več poslih na Balkanu domnevno oškodovan za več milijonov evrov, je pokazala končna forenzična preiskava družbe v večinski državni lasti za obdobje 2007-2015. Poraja se tudi sum davčne utaje in pranja denarja, poroča Delo. Preiskavo je opravila družba Deloitte, ki je izluščila dva primera spornih transakcij. Telekom Slovenije je domnevno preplačal najem optičnih vlaken na Hrvaškem za 1,39 milijona evrov, nato doplačal še 1,303 milijona evrov in leta 2015 izgubil še 690.000 evrov. Skupaj je tako izgubil 3,383 milijona evrov, pri čemer se je 1,69 milijona evrov steklo v davčne oaze. Gre za posle s hrvaško družbo Vox Mundi, ki jo je Telekom leta 2007 izbral za ponudnika za najem optičnih kablov na relaciji Zagreb-Bregana in Zagreb-Dobova.
Drugi primer je povezan s prodajo hčerinske družbe v BiH Blicnet, kjer je Telekom Slovenije z navideznimi posli povečeval vrednost Blicneta. To podjetje je sklenilo dva večja navidezna posla, enega s črnogorsko družbo BBI Teledata in drugega z bosansko družbo Prvi Fortis projekt. Oba posla je v resnici plačal Telekom Slovenije s sklepanjem povratnih poslov s povezanimi družbami, kjer je bodisi sklenil navidezni posel bodisi je pogodbeno vrednost preplačal. Potencialno oškodovanja Telekoma v teh poslih znaša okoli pol milijona evrov.
Drugi primer je povezan s prodajo hčerinske družbe v BiH Blicnet, kjer je Telekom Slovenije z navideznimi posli povečeval vrednost Blicneta. To podjetje je sklenilo dva večja navidezna posla, enega s črnogorsko družbo BBI Teledata in drugega z bosansko družbo Prvi Fortis projekt. Oba posla je v resnici plačal Telekom Slovenije s sklepanjem povratnih poslov s povezanimi družbami, kjer je bodisi sklenil navidezni posel bodisi je pogodbeno vrednost preplačal. Potencialno oškodovanja Telekoma v teh poslih znaša okoli pol milijona evrov.
Vsaj nekatere posle je v imenu Telekoma Slovenije sklepal nekdanji direktor veleprodaje Igor Rojs, ki po ugotovitvah forenzikov v posameznih primerih niti ni imel zadostnih pooblastil. Rojs je za časnik Delo zagotovil, da med službovanjem v Telekomu Slovenije nikoli ni presegel pooblastil: "Tovrstna dejanja tudi onemogoča poslovni proces nabave, v katerega so vključeni nadzorni mehanizmi." Rojs pravi, da ne pozna izsledkov forenzične revizije, v Telekomu pa ni več zaposlen. Zapustil ga je iz osebnih razlogov na podlagi sporazumnega dogovora.
