Mladih moških ne vprašajo o načrtovanju družine

V novi in svoji prvi službi je 27-letna Mojca iz Ljubljane dva dni. Prvega avgusta se je zaposlila za pet mesecev. Potem ko je bila dve leti na zavodu za zaposlovanje, komunikologinja nadaljuje prekarno obliko zaposlitve. "Še vedno je malo služb. Da sem dobila to službo, sem morala najprej eno leto delati kot prostovoljka. V teh dveh letih sem zagotovo šla na deset razgovorov, delodajalci pa so zelo neobzirni in neodzivni. Imela sem srečo, da me niso spraševali o tem, kdaj načrtujem družino in podobno, res pa je, da ne veš, zakaj te na koncu ne izberejo. Morda je tako, da je fantom lažje," razmišlja Mojca. Če diskriminacije zaradi spola ni doživela, pa je izredno razočarana z zavodom za zaposlovanje, zdi se ji neuporaben. To, da se je znašla v njihovih evidencah, ji ni prav nič pomagalo pri iskanju službe. Na koncu si je službo morala najti sama, poudari sogovornica, ki se ni želela izpostaviti s polnim imenom.

Imate otroke, jih načrtujete?

Kako mlade ženske občutijo prehod na trg dela, s kakšnimi izzivi se ob tem soočajo, kje vidijo resne ovire za svoj napredek in ali se je situacija v času po recesiji za mlade ženske zares izboljšala, so želeli preveriti v Zavodu Nefiks v okviru projekta Kolegice. Pripravili so anketo, ki pa ni zajela reprezentativnega vzorca mladih žensk med 20. in 35. letom starosti, a so odgovori nekaj več kot 500 anketirank za organizacije, ki se ukvarjajo z zaposlenostjo mladih, dober vpogled v razmišljanje mladih žensk, pravijo avtorji ankete.

Plačna vrzel

Po podatkih Inštituta za proučevanje spolov ženske v Sloveniji v povprečju zaslužijo osem odstotkov manj kot moški, na ravni enakovrednih delovnih mest – ob enaki izobrazbi, enakih delovnih izkušnjah - pa je ta odstotek med letoma 2005 in 2015 še višji, 15 odstotkov. "Še vedno obstaja plačna verzel med moškimi in ženskami. Slovenija je bila v zadnjih letih sicer primer dobre prakse, a se plačna vrzel v zadnjem času povečuje. Ženske so diskriminirane pri plačah, še vedno smo priča zakoreninjenim predstavam o tem, kaj so ženski in kaj moški poklici. Tako imenovani ženski poklici so slabše plačani, pa gre za področje vzgoje in izobraževanja, socialno varstvo, poklice v zdravstvu," pojasnjuje Tea Jarc.
Anketiranke v raziskavi so odgovarjale, da samozaposlitev položaja žensk ne izboljšuje. "Veliko anketiranih je bilo s področja družboslovja in humanistike in v zadnjih letih se je razširilo prepričanje, da so za brezposelnost itak krive same in da je rešitev v tem, da začnejo same ustvarjati svojo službo," pove sogovornica, in še, da se samozaposlovanje ni izkazalo za dobro rešitev. "Spodbujanje samozaposlovanja žensk na silo zagotovo na dolgi rok ne izboljša njihovega položaja. Pozitivno je, da so ženske postale malo bolj kritične do ukrepov tudi pristojnega ministrstva, ki je spodbujalo samozaposlovanje mladih žensk. Ženske so spoznale, da je ustvariti s.p. izjemno preprosto, malo težje pa je preživeti na trgu dela in plačevati prispevke, si zagotavljati dostojno delo s primernim plačilom, odmorom, dopustom in bolniškimi, ki niso plačane."

Izmed 55 ukrepov le eden spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas

V sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve bodo v Sindikatu Mladi plus začeli pripravljati nove ukrepe v shemi Jamstvo za mlade, ki se zaključuje prihodnje leto. Kakšni ti bodo, je še nemogoče govoriti, pojasni Jarčeva: "Borimo se, da bili dolgotrajni, da bi bile rešitve dolgotrajne, da se ne bi spodbujajo samozaposlovanja, dajalo kratkotrajnih subvencij, kratkotrajnih rešitev. Usmeriti se moramo na spodbujanje zaposlovanja za nedoločen čas. Za zdaj je v shemi več kot 55 različnih ukrepov, a samo eden spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas." Jarčeva še zaključi, da bo morala država posebno pozornost nameniti generaciji med 30. in 40. letom, saj je po pregledu trga dela in statistike brezposelnosti sodeč to ena bolj ranljivih skupin, ki je v minulih letih izpadla iz različnih shem.