Delodajalce še kar skrbi, kako bodo prelili v denar novo definicijo minimalne plače. Ta je v evrih trenutno deveta najvišja med dvaindvajsetimi v EU uzakonjenimi in na prvem mestu po deležu minimalne plače v povprečni plači (54,1 odstotka). Prejema jo malo delavcev oziroma skoraj trikrat manj kot v Luksemburgu, Nemčiji in Veliki Britaniji in je lani v svoji skupini držav komaj kaj rasla. Četudi vse to vedo, ta hip vlado zlasti glasno opozarjajo na posledice nove minimalne plače v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Prihodnje leto bo namreč minimalna plača spet višja, neto naj bi znašala 700 evrov. A vsakoletni rasti te plače v GZS ne nasprotujejo. Skrbi jih 1. januar 2020, ker bodo morali od takrat delodajalci delavcu z minimalno plačo posebej plačati tudi dodatek za delovno dobo, za delovno in poslovno uspešnost, za delo v izmenah in druge delavcu priznane dodatke.
Kako bodo tekstilci zmogli dodatek na delovno dobo
Maja Čibej, izvršna direktorica metliške Beti in predsednica upravnega odbora Združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo pri GZS, nam je povedala, da so zagate skupaj z združenjem delodajalcev in sindikatom pravkar predstavili državnemu sekretarju na ministrstvu za delo Tilnu Božiču. Ta je podjetja in panoge, ki jih najbolj skrbi, kako bodo prenesli take minimalne plače, nedavno povabil, naj se oglasijo, če potrebujejo pomoč. V ministrstvu namreč ne razmišljajo, da bi zakon o minimalni plači uveljavljali postopoma oziroma ga zamikali na poznejši čas, kot si želijo v GZS.
GZS o nevarnostih, sindikat o dostojnem plačilu
Sindikati so zadovoljni, da tudi v ministrstvu za delo ne napovedujejo sprememb. Delodajalci so namreč pred časom premierja Marjana Šarca opozorili, da bodo imele nekatere panoge velike težave. In predsednik vlade je nato dejal, da bo potreben razmislek o spremembah zakona o minimalni plači.
Plačne pritiske povzroča že trg dela
"Plače se v zadnjem času najbolj povečujejo v dejavnostih, kjer sicer najbolj primanjkuje delovne sile in kjer so pogoste zaposlitve s podpovprečno plačo, v trgovini, prometu, gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Tako je v zasebnem sektorju povprečna bruto plača v prvih dveh mesecih porasla za 4,3 odstotka oziroma za 3,5 odstotka neto. Upoštevaje 1,2-odstotno inflacijo v tem času se je kupna moč povprečne plače povečala za 2,3 odstotka," je spomnil Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike GZS. In vlado opomnil, da z zakonodajo (s predpisovanjem izločitve dodatkov iz minimalne plače in z njenim povišanjem) ne more spodbujati domače potrošnje, saj lahko ljudje zaslužene presežke privarčujejo.
Ob teh dobičkih neutemeljeno
"Neutemeljeno je zahtevati odložitev uveljavljanja sprejetega zakona o minimalni plači, ker bosta dvig na 940 evrov in izločitev dodatkov povzročila katastrofo. In zelo pomembno je, da vlada pripravi nove izračune minimalnih stroškov in določi novo minimalno plačo 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Slovenija se namreč uvršča med države z najvišjo gospodarsko rastjo, delodajalci se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, minimalna plača pa se v preteklih letih ni primerno usklajevala. Lani so slovenska podjetja ustvarila kar 4,2 milijarde evrov neto čistega dobička, za 16,3 odstotka več kot predlani in za kar 153 odstotkov več kot leta 2008. Zelo se povečuje tudi dodana vrednost. Zato je skrajni čas, da se Slovenija opredeli kot država, kjer je delo ustrezno cenjeno in plačano in kjer bodo delavci prejeli dostojno plačilo za opravljeno delo," opozarja Andreja Poje iz ZSSS.
