Gregor Grosman
Če so krajani Malečnika nedavno dosegli preložitev zaprtja pošte, v Brezju kljub več kot tisoč zbranim podpisom pod peticijo proti zaprtju pošte Na trati niso bili uspešni. Pošta Slovenije je poslovalnico v začetku meseca zaprla. Mariborska mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci je nedavno uredila celo avtobusni prevoz krajanov iz Zrkovcev, da bi jim tako olajšala opravljanje poštnih storitev na lokaciji v Brezju, odslej pa bodo morali tudi Zrkovčani hoditi na pošto na Pobrežje, ki je po besedah krajanov že tako preobremenjena (enakega mnenja so tudi v Malečniku) ter seveda bolj oddaljena.
AKOS zapiranja poslovalnic ne more prepovedati
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) Pošti Slovenije ne more prepovedati zapiranja poslovalnic, vendar pa da soglasje za preoblikovanje in/ali zaprtje kontaktnih točk - po preučitvi popolne vloge ter v skladu z zakonom o poštnih storitvah in na njegovi podlagi izdanim splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Ta med drugim navaja, da je izvajalec univerzalne poštne storitve izpolnil zahtevo glede gostote omrežja, če sta izpolnjena dva pogoja. V vsaki občini na ozemlju Republike Slovenije mora biti najmanj ena kontaktna točka, ki je organizirana kot pošta ali pogodbena pošta, ter za 95 odstotkov prebivalcev Republike Slovenije zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne sme presegati 4,5 kilometra.
Zakonodaja omogoča izvajalcu univerzalne poštne storitve, da z analizo razumnih potreb uporabnikov poštnih storitev, ki temelji na letnem merjenju števila obiskov in števila izvedenih storitev na kontaktni točki, ki je edina pošta ali pogodbena pošta v občini, dokaže, da bi bilo razumnim potrebam uporabnikov poštnih storitev zadoščeno tudi v primeru preoblikovanja kontaktne točke v drugo organizacijsko obliko (na primer v premično kontaktno točko). Kljub preoblikovanju pa ne sme zračna razdalja za 95 odstotkov prebivalcev Republike Slovenije do najbližje pošte ali pogodbene pošte presegati 4,5 kilometra.
Za kaj na pošto
Nežnejši spol najpogosteje na pošto zahaja zaradi pošiljanja paketov (31,8 odstotka), pošiljanja pisem in voščilnic (29,9 odstotka) in drugih opravkov (13,1 odstotka). 12,1 odstotka žensk na pošti plačuje položnice, 8,4 odstotka dviguje gotovino, posameznice pa tam kupijo kak spominek, časopis, vstopnice za prireditve ali pošljejo telegram. Tudi pri moških slika ni bistveno drugačna: na prvih dveh mestih sta pošiljanje paketov (34,7 odstotka) in pisem ter voščilnic (30,6 odstotka), polovico manj moških v primerjavi z ženskami pa na pošti plačuje položnice (6,1 odstotek) in dviguje gotovino (4,1 odstotka). Zanimivo, niti en moški ni odgovoril, da na pošti kupuje spominke, časopise, vstopnice za prireditve ali pošilja telegrame.
