
"Hja, kdo ve, koliko smo ga že pojedli!" tako mimogrede navrže blagajničarka v enem od supermarketov v Mariboru. In doda: "Eh, boljše, da jemo sladko. Imamo znižane kekse, boste kupili?" se znajde prekaljena trgovka. A tudi sicer razen občasnega zmajevanja z glavo, večje zaskrbljenosti zaradi afere s spornim mesom iz Poljske ni opaziti. "Večinoma se ljudje šalijo," se nasmeji gospa pri mesninah in zatrdi, da je pri njih itak vse slovensko, razen nekaj malega klobas iz Hrvaške. Kaj pa potrošniki?
Umik kebabov podjetja Alebon 41 prejemnikov v Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem
V vrečkah od kmetov
Sicer pa kar nekaj Mariborčanov ohranja blagovnoizmenjevalne stike z ruralnim zaledjem, od koder v vrečkah prejmejo meso s kmetij, od kmetov, ki jih poznajo. "Ne bi rekla, da nova mesna afera pretirano vpliva na moje nakupne navade, saj se od nekdaj skušam izogibati kupovanju mesa v trgovinah. Verjamem, da je lokalno vzrejeno meso bolj kvalitetno, sploh glede na številne informacije in nenehne afere z raznimi boleznimi živali in okoli dodajanja zdravil, hormonov in drugih obvodov, ki si jih ustvari iznajdljiva industrija. Na srečo je v Mariboru toliko lokalnih ponudnikov domačega mesa, ki jih osebno poznam, da lahko vsako vrsto mesa za potrebe našega gospodinjstva kupim od njih. Ker niti nisem prevelik porabnik mesa, mi to zadostuje. No, priznam, da bom pa morda z nekoliko večjim odporom v prihodnje šla na kebab," pove Lucija.

Umik kebabov tudi iz Maribora
Tudi lokalom, kjer ponujajo najbolj priljubljeno tujo kulinarično izkušnjo pri nas, promet ni preveč upadel. Vse dokler inšpektorji urada za varno hrano včeraj niso odredili umika več govejih kebabov iz različnih obratov s hitro prehrano tudi v Mariboru in okolici.
"Pred kako uro so bili tukaj inšpektorji in odpeljali bodo kebab, ki nam ga dobavlja Alebon. Tako smo sedaj brez govejega kebaba," pove Sufaj Pertarin iz okrepčevalnice Europa na Partizanski cesti. Gre za kebabe podjetja Alebon, ki je 11. februarja sestavilo distribucijsko listo prejemnikov, pri katerih inšpektorji odrejajo umik kebabov. Umik za to serijo kebabov so odredili poljske službe za nadzor, gre pa za skupno količino 11.975 kilogramov kebaba, ki je bila posredovana 41 prejemnikom v Sloveniji ter tudi v Hrvaški in na Madžarskem.
ZPS: Samozvane "domače" oznake
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo tudi na vse več oznak izdelkov, ki jih ustvari trgovec ali proizvajalec: "Prepričani smo, da tudi samozvane oznake, kot so denimo Slovenija, moja dežela, Kakovost iz Slovenije, Naše nam paše, Slovenske dobrote in Radi imamo domače, kjer pravila določa nosilec živilske dejavnosti (trgovec ali proizvajalec), ne smejo biti v nasprotju z veljavno zakonodajo in ne smejo biti zavajajoče za potrošnika – četudi jih določajo interna pravila trgovca. Pri ZPS smo prepričani, da bi bilo smiselno glede na trenutno število oznak oziroma trditev in dejstva, da njihovo število narašča, vzpostaviti večji nadzor nad njihovo uporabo oziroma včasih tudi zlorabo."
Pozornost v vrtcih, šolah ...
Ob aferah se pogosto zastavi vprašanje, kako pri nabavi hrane ravnajo javne institucije, ko so v dilemi med ceno in kvaliteto. "Imamo osebo, ki je odgovorna za javna naročila. Pri določenem odstotku hrane, ki jo naročimo, ni merilo samo cena, kar tudi upoštevamo. Tudi sicer skušamo pri naročanju vse hrane vključiti čim več lokalnih dobaviteljev, tako zagotavljamo, da je hrana v vrtcu vedno kakovostna. Prav tako so javni razpisi v zvezi z nabavo hrane opredeljeni z različnimi kriteriji, ki jim morajo zadostiti tisti, ki se na njih prijavijo," pojasnjuje ravnatelj Vrtca Murska Sobota Borut Anželj. (tmi)
Deklaracije, znaki, poreklo, etikete ...
Med kupci v supermarketih večina sogovornikov deklaracije sicer spremlja, a ne prav pozorno oziroma ne razumejo prav, kaj pomenijo. Ko gre za sveže meso, je izvor mesa jasno določen, pri mesnih izdelkih pa izvor surovin ni naveden. Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije pojasni: "Potrošniške organizacije upamo, da bo zakonodajalec v bližnji prihodnosti upošteval interes potrošnikov za jasno označevanje vsaj izvora mleka oziroma mesa v izdelkih, tako kot je to že uveljavljeno v določenih članicah EU. Slovenski potrošniki želijo kupovati slovenske izdelke, saj verjamejo, da kupujejo kakovostne izdelke in hkrati podpirajo domačo proizvodnjo."
Podobno kot pri našem terenskem poizvedovanju po trgovinah, so tudi pri ZPS z anketo ugotovili, kako pomembno je za potrošnike poleg cene tudi poreklo. Potrošnika najbolj zanimajo sestavine in poreklo ter kraj proizvodnje izdelka. "Na podlagi raziskav iz tujine in tudi številnih vprašanj potrošnikov, ki jih prejemamo, lahko trdimo, da potrošnik oznake in trditve opazi in jim zaupa, med njimi pa pogosto ne pozna razlik oziroma ne razlikuje med tistimi, ki jih podajo proizvajalci oziroma in predvsem trgovci, in tistimi, za katerimi stojijo zakonodajne zahteve, vključno s certifikacijskimi postopki in certifikati," pravi Petermanova.
Priporoča, naj potrošniki več pozornosti namenijo oznakam, kot so ekološko, eko in bio (ekološki certifikat z evropskim znakom) ali pa Izbrana kakovost -Slovenija in izdelkom, ki nosijo znake višje kakovosti, kot so geografsko poreklo, geografska zaščita imena, kajti za te oznake se morajo pridelovalci in predelovalci pri predelavi in pridelavi živil podvreči pregledovanju in preverjanju pri certifikacijski organizaciji, kar daje izdelkom večjo vrednost kot pa samozvane navedbe brez certifikata.
Slovenska mesna industrija je ob aferi s poljskim mesom večkrat opozorila, da je najbolje kupovati slovenske izdelke. Pa lahko trdimo, da so slovenski izdelki po pravilu kakovostnejši? "Da so slovenski izdelki vedno kakovostni, ne moremo trditi, kar dokazujejo tudi rezultati potrošniških testiranj," odgovarja Petermanova.