Srečko Klapš
Na dvodnevni mednarodni konferenci Circular Change, ki se zaključi jutri, so bile na dnevnem redu dobre prakse iz gospodarstva, med njimi tudi iz Slovenije. Uvodno besedo na konferenci so dobili mladi, Gala Alica Ostan Ožbolt je namreč v imenu mednarodne pobude Mladi za podnebno pravičnost opozorila na poročilo, ki ugotavlja, da okrog milijon živalskim in rastlinskim vrstam grozi izumrtje. "Že več kot tri desetletja nas raziskave znanstvenikov opominjajo, da moramo, če želimo preživeti na tem planetu, radikalno spremeniti naše načine življenja, saj majhni koraki niso dovolj."
Zdaj je čas za akcijo
Evropska komisarka za promet Viloleta Bulc pa je v nagovoru več kot 400 udeležencem iz 20 držav govorila o razvoju ekocivilizacije, ki se razvija iz globalne zavesti, da imamo vsi skupaj dom na našem planetu. "Človek je del te narave, zato je naša dolžnost, naloga in priložnost, da iščemo sobivanje in sožitje v korist planeta kot celote. In danes imamo znanje in tehnologijo, ki jo potrebujemo, da do tega sožitja pridemo tudi na sistemski ravni." Tudi zato je Evropska komisija v Viziji 2050 krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj postavila za temelj ekonomskega razvoja celotne EU. Zato je zdaj čas za akcijo, ko je temu treba prilagoditi nacionalne načrte in aktivnosti, in ne, kot je dejala, strašiti ljudi in gospodarstva. Na vprašanje, kje na zemljevidu krožnega gospodarstva vidi Slovenijo, pa je dejala, da sta se nevladni sektor in mladina že prebudila ter da je na potezi slovenska politika, da postavi krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj v fokus razmišljanj in dejanj.
Čeprav večina podpira zasuk v smeri krožnega gospodarstva, ga redki v praksi tudi izvajajo
Tudi kavni lončki štejejo
Nekaj takih se je predstavilo v nadaljevanju konference, med njimi glavni direktor Pivovarne Laško Union Zooullis Mina, ki je dejal, da v skupini Heineken na več področjih delujejo trajnostno. Med drugim so precej znižali ogljični odtis, porabo vode so v zadnjih treh letih zmanjšali za četrtino. Celotni hmelj, ki ga porabijo za varjenje piv, kupijo od slovenskih dobaviteljev, ostanke v proizvodnji reciklirajo v bioplin brez vsebnosti CO2, zmanjšujejo porabo plastike in zanjo v razvoju iščejo alternative. Tudi alkohol, ki ga pri proizvodnji brezalkoholnih piv ekstrahirajo, uporabijo za ogrevanje.
Polona Tratnik, direktorica kakovosti v podjetju Skaza, pa je predstavila projekt Skaza Coffe Cup, za katerega so v začetku tedna na natečaju za inovacijo Moveco v avstrijskem Linzu dobili srebrno medaljo. Glede na to, da se po svetu okoli 90 odstotkov plastike ne vrne v ponovno uporabo in da je kar polovica izdelkov iz plastike namenjena za enodnevno uporabo, so izdelali lonček za kavo iz sladkornega trsa za pitje kave iz kavnih avtomatov. Poleg tega so to inovacijo najprej preizkusili pri zaposlenih, ki so s starimi plastičnimi lončki letno ustvarili kar tono plastike. Ti so nove lončke hitro usvojili, prav tako so zanje že navdušili nekatera druga podjetja v Sloveniji.
