Bojan Brezigar
Suveren nastop in odlično poznavanje dosjeja sta odlikovali predstavitev slovenske komisarke za širitev Evropske unije Marte Kos prejšnji teden v Evropski hiši v Ljubljani. Marta Kos, sicer novinarka, tudi nekdanja slovenska veleposlanica v Nemčiji in v Švici, je na javni razpravi spregovorila o "evropski širitveni politiki in aktualnih izzivih". Naslov predavanja je bil na prvi pogled videti zelo birokratski, dejansko pa je komisarka poglobljeno obravnavala tematiko in odgovarjala na številna vprašanja občinstva, med katerimi je bilo kar nekaj veleposlanikov, predvsem iz držav Zahodnega Balkana.
"To so nori časi," je bil prvi stavek, ki ga je Kosova izrekla. Besede je podkrepila s trditvijo, da podoživlja čase, ko je kot novinarka v Nemčiji spremljala dogajanja po padcu Berlinskega zidu. Razprava o širitvi Evropske unije se danes odvija v povsem novih pogojih, "ko pogovori med drugim tečejo z državo, ki je v vojni", seveda Ukrajino, in ko zunanje sile hočejo nekaterim državam preprečiti, da postanejo članice EU, sicer pa obstajajo tudi sile, ki si želijo razpad Evropske unije.
Na protestih v Srbiji ni zastav EU
Tu je Marta Kos prešla k najaktualnejšim temam, od sporočila, da je prav prejšnji dan armenski parlament sprejel sklep o vstopu Armenije v Evropsko unijo, pa do ocene polemik, ki so se pojavile glede njenega srečanja s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, ki ga je takrat ocenila kot "konstruktiven sestanek". Omenila je, da se je z Vučićem srečala tudi predsednica Ursula von der Leyen. "Z vsemi državami se moramo pogovarjati, s Srbijo to delamo že od leta 2014," je dejala in opozorila, da vlada Srbije ni izpolnila obveznosti, ki jih je sprejela. "Srbijo je treba vrniti na evropsko pot," je poudarila in dodala, da si nekateri politiki v tej državi tega ne želijo več, med odprtimi vprašanji, ki jih je nanizala, pa so tudi vladavina prava, svoboda medijev ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Omenila je, da na zadnjih protestih v Srbiji ni bilo zastav Evropske unije, in dodala, da je treba delati, "da bo Srbija pripravljena na vstop v Evropsko unijo". Precej napeto je stanje tudi v Bosni in Hercegovini, kjer se ne morejo sporazumeti niti o tem, kdo bo vodil pogajalsko skupino. Nenazadnje so težave tudi v Severni Makedoniji. Na Zahodnem Balkanu najbolj napredujeta Albanija in Črna Gora; možno je, da bi do leta 2026 ali 2027 končali pogajanja.
Sicer pa je glede širitve ocenila, da je "Moldavija najboljša učenka", zelo si prizadeva tudi Ukrajina, ki pa je v tem času v vojni, a zaradi tega pri izpolnjevanju pogojev za članstvo v EU ne bo popuščanja. "Ukrajina je formalno zaprosila za članstvo v bunkerju drugi dan po začetku vojne," sicer pa je znano, da je bila prav odločitev Ukrajine, da se opredeli za članstvo v EU, razlog za sedanjo vojno.
Slovenija, močna zagovornica širitve
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je delovni obisk v Sloveniji v petek sklenila z ločenimi pogovori s premierjem Robertom Golobom in zunanjo ministrico Tanjo Fajon v Ljubljani. Iz premierjevega kabineta so sporočili, da sta se Golob in Kos strinjala, da "mora širitev oziroma združitev Evrope še naprej ostati ena izmed prednostnih nalog Evropske komisije". Zunanje ministrstvo pa je na družbenem omrežju X po pogovoru izpostavilo, da Slovenija ostaja ena najmočnejših zagovornic širitve in da se zato zavzema tudi za pospešitev širitvenega procesa in povečanje učinkovitosti odločanja.
"Mir, svoboda in blaginja"
Slovenija zelo spodbuja širitev EU, postopki pa so seveda zapleteni. Za vsako državo je potrebnih približno 150.000 odločitev, ki jih mora Evropska unija sprejeti soglasno, ugled Slovenije v Bruslju pa je po njeni oceni zelo velik. Kot anekdoto je omenila, da je poljski član Evropske komisije Piotr Serafin med razpravo o obrambi z občudovanjem povedal, da je v Sloveniji 200.000 prostovoljnih gasilcev. Ob citatu, da je leta 1979 prva predsednica Evropskega parlamenta Simone Veil, nekdanja taboriščnica v Auschwitzu, navedla "mir, svobodo in blaginjo" kot tri temeljne naloge Evropske unije, je Marta Kos omenila tudi strahove, ki obstajajo; na primer, kako bi vstop Ukrajine vplival na kmetijstvo na Poljskem. "Doseči bomo morali, da bodo ljudje sami lepo govorili o Evropski uniji," je dejala in napovedala kar nekaj pobud, med katerimi je tudi nogometna tekma med ekipo držav članic in ekipo držav kandidatk; šport je lahko mehkejša oblika komunikacije, sicer pa je napovedala tudi prizadevanja za postopno širitev roaminga mobilne telefonije in tudi plačevanje v evrih s sistemom SEPA na države kandidatke. "Navdušenja nad Evropsko unijo namreč ne bomo povečali s jumbo plakati," je dejala.
Kdo hoče in kdo noče v EU
Nekaj ukrepov pa so že sprejeli. Ko je gruzijski parlament zamrznil postopek za članstvo v EU in Bruslju grobo sporočil, da noče več evropskega denarja, je komisija sredstva, ki so bila prej namenjena Gruziji, dodelila nevladnim organizacijam v tej državi; 50 milijonov evrov je preusmerila v projekte, povezane s človekovimi pravicami, vladavino prava in delovanjem civilne družbe. Tako je EU nadomestila sredstva, ki so jih gruzijske organizacije prejemale od ZDA, dokler ni Trump ukinil ameriškega programa USAID.
Sicer pa se je pogovor razvil v širino; med drugim je bil govor o Turčiji, ki se od leta 2019 ne pogaja več o članstvu v EU, o Kanadi, ki se z EU dogovarja o obrambi, o Islandiji, kjer javnomnenjske raziskave kažejo, da se 60 odstotkov prebivalcev ogreva za članstvo v EU. "Navaditi se moramo, da ni prav, da se ne pogovarjamo z državami, ki trenutno nočejo biti na poti v Evropsko unijo," je še ocenila komisarka Marta Kos.
