Bolje moramo komunicirati prednosti širitve, tako v državah kandidatkah kot članicah EU, je včeraj v pogovoru v Hiši EU menila komisarka za širitev Marta Kos, ki je na obisku v Sloveniji. Zavzela se je za več povezovanja med državami, po njenem pa EU čakajo tudi številni izzivi, kot so varnost in zahtevne geopolitične razmere. Dejala je, da v današnjih zahtevnih časih čuti podobno energijo kot v času osamosvojitve Slovenije, razpada Jugoslavije in Sovjetske zveze, združitve Nemčije in drugih geopolitičnih premikov v začetku 90. let.
Med izzivi današnjega časa je omenila varnost, zahtevne geopolitične razmere in iskanje novih načinov za širitev EU. Dejala je tudi, da namesto besede širitev raje uporablja združevanje Evrope, kar pomeni združevanje na osnovi skupnih vrednot, kot so spoštovanje vladavine prava in človekovih pravic. "Prvič doživljamo, da ne velja več sistem, ko so države kandidatke izpolnile pogoje in nato vstopile v EU. Danes imamo namreč zunanje sile, ki hočejo preprečiti določenim državam, da bi postale članice, tega ob nobeni drugi širitvi v preteklosti ni bilo," je dejala.
Pogovarjati se mora z vsemi
Glede številnih kritik in polemik po njenem nedavnem srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem je komisarka dejala, da se je z njim srečala zato, ker se mora pogovarjati z vsemi državami kandidatkami in ker želi vrniti Srbijo na evropsko pot. Ob tem je podprla zahteve, ki jih srbski protestniki naslavljajo na oblasti, saj da bo enake zahteve za reforme Srbiji pred njenim vstopom postavila tudi EU. Glede izzivov na Zahodnem Balkanu je med drugim izpostavila še razmere v Bosni in Hercegovini ter normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino. Ob tem je napovedala, da bi lahko Črna gora in Albanija zaključili pogajanja za vstop v EU do leta 2026 ali 2027.
Kos ob tem meni, da se morajo države članice EU in države kandidatke za vstop bolj povezovati med seboj. Kot sredstva za mehkejši pristop pri združevanju in medsebojnem povezovanju Evrope je med drugim izpostavila povezovalno moč športa in več vključevanja mladih.
Zahodni Balkan obravnavati enako kot Ukrajino in Gruzijo
Slovenija je po njenem v Bruslju prepoznana kot država, ki odločno zagovarja širitev, zlasti na Zahodni Balkan. Priznala pa je, da v primerjavi z obdobjem pred 20 leti, ko je Slovenija vstopala v EU, danes velik izziv predstavlja tudi upad ugleda unije v državah kandidatkah. Dodala je, da je treba države na Zahodnem Balkanu obravnavati enako kot Ukrajino ali Gruzijo, in popraviti odnos unije do širitve, kar je po njenem tudi del razloga za počasen napredek te regije pri približevanju EU. Kritizirala je zastarele, dolgotrajne in zapletene postopke za sprejem novih članic EU, pri čemer bi po njeni oceni pomagalo, da bi za določene odločitve zadostovala kvalificirana večina.
Kos je podprla tudi vlogo nevladnih organizacij v državah kandidatkah, ki so po njeni oceni v sodobnih družbah prevzele vlogo "psov čuvajev", ki so jo včasih opravljali mediji. Glede varnosti EU je ob tem menila, da države kandidatke že danes lahko prispevajo k njej skozi določene razvojne programe in postopno integracijo. Evropska komisarka za širitev, ki se mudi na svojem tretjem obisku v Sloveniji od prevzema položaja, se bo v danes sestala s premierjem Robertom Golobom in zunanjo ministrico Tanjo Fajon. Na Brdu pri Kranju se bo srečala še z notranjimi ministri držav Brdo procesa, pred tem pa bo pristojnima odboroma DZ predstavila delovni program Evropske komisije za leto 2025.
