V Evropski komisiji v Bruslju so končno začeli ugotavljati, da so se razmere v svetovnem gospodarstvu v zadnjih letih bistveno spremenile. Bruseljski stroj se zgane šele, ko gospodarstvu že pošteno teče voda v grlo. To je zelo pozno. Dokler ni šoka, birokratski in funkcionarski aparat živi v svojem svetu in kot konj s plašnicami, poln napuha in lažnega prepričanja v moč in pomembnost Evrope na globalni ravni, potuje po stezi, ki je bila začrtana v preteklosti.
Še huje je, da ta elita ne razume ali noče razumeti, kaj je interes Evropejcev, ampak deluje po navodilih tistih, ki niso del EU. Zlasti se slepo zanaša na ZDA, kjer birokratska, poslovna in politična elita ne glede na to, kdo je na oblasti, seveda interesa Evropejcev ne postavlja na prvo mesto. Da bi se nekaterim v Bruslju to vendarle začelo svitati, je pred osmimi leti moral priti na oblast Donald Trump in jim to jasno in glasno povedati. Ker pa je po prvem mandatu moral zapustiti Belo hišo, so si v Bruslju spet oddahnili in zaspali za nadaljnja štiri leta. Zdaj, ko se vrača v Belo hišo, so spet v šoku.
Zgovoren dokaz, da rešitve, ki jih vidijo in predlagajo za izhod iz te krize, niso prav nič obetavne, so besede kandidata za evropskega komisarja za trgovino in ekonomsko varnost Maroša Šefčoviča na zaslišanju v evropskem parlamentu. Med prednostnimi nalogami na področju trgovine je namreč izpostavil, da mora ta prispevati h konkurenčnosti, poskrbeti je treba za zaščito evropskih podjetij pred nepravičnimi trgovinskimi praksami in poglobiti partnerstva EU s tretjimi državami oziroma območji.
Washingtonu kot zavezniku Šefčovič namerava ponuditi partnersko sodelovanje. S Kitajsko, ki jo je označil za najzahtevnejšo trgovinsko partnerico, pa mora EU uravnotežiti trgovinske odnose. "To pomeni, da moramo biti bolj odločni pri soočanju s kitajskimi strukturnimi neravnovesji in nepravičnimi praksami," so na STA povzeli njegove besede. Dejansko je povedal, da bo EU ostala podrejena interesom ZDA, istočasno pa ne ve, kaj narediti s Kitajci, ki na drugi strani zelo dobro vedo, s katerimi protiukrepi lahko evropsko gospodarstvo najbolj prizadenejo.
Maroš Šefčovič je še napovedal, da si bo prizadeval za pospešitev sklepanja prostotrgovinskih sporazumov s tretjimi državami oziroma regionalnimi organizacijami. Očitno enako kot drugi člani bruseljske birokracije in funkcionarske elite še vedno ni opazil, da zlasti potem, ko se skupina držav BRICS krepi kot protiutež skupini G7 kot zavezništvu najbolj razvitih zahodnih držav, v tako imenovanih državah v razvoju interes za sklepanje sporazumov o prosti trgovini z EU slabi. Zlasti v Afriki sta jo Rusija in Kitajska, ki imata vodilno vlogo v skupini BRICS, v zadnjih letih že krepko prehiteli, kar je za birokratsko in funkcionarsko elito v Bruslju podoben šok kot vnovična izvolitev Trumpa za predsednika ZDA.
EU od leta 2009 ni samo v konstantni krizi, ampak tudi v konstantnem šoku. Obeti za ustavitev tega trenda in s tem za rešitev evropskega gospodarstva – zlasti industrije – pred propadom niso najboljši. Šok očitno še ni dovolj velik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
