Slovenija je v obdobju 2014-2020 upravičena do nekaj več kot treh milijard evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Približno polovico je počrpala do konca leta 2020, preostalo polovico pa do konca 2023, so nam pojasnili v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Ob tem z letom 2021 začneta veljati nov finančni okvir za obdobje 2021-2027 in sklad za okrevanje, kjer ima Slovenija na voljo več kot 10 milijard evrov evropskih sredstev.
Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonko Černač je v začetku julija na odboru za evropske zadeve napovedal, da bo do konca septembra 2020 znano, kateri projekti so dovolj zreli, da jih bo mogoče tudi izvesti. Kateri so, nam na službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko niso razkrili. Pojasnili so, da se skupaj z ministrstvi trudijo, da bi izvedli vse, kar je bilo podpisano v okviru mehanizma Dogovor za razvoj regij (DRR). Velika težava je, da je bil od 72 projektov na področju kanalizacij in vodovodov do prvega marca 2020 odobren samo en projekt, čeprav je bil DRR glede teh projektov dorečen že pred tremi leti. "Podobno težavo imamo na področju infrastrukturnih projektov, vezanih na DRR, malo manjšo na področju poslovnih con," so nam še pojasnili.
Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs je na nedavnem spletnem posvetu opozorila na težave z izplačili evropskih sredstev. Če sredstva ne bodo porabljena, je po njenih besedah mogoče, da se jih preusmeri drugam. Po pojasnilih službe za razvoj bo zaradi covida-19 mogoče v drugi polovici leta 2021 oceniti, katere projekte, ki so bili potrjeni, bo realno mogoče izvesti. Lilijana Madjar, predsednica razvojnega sveta zahodne kohezijske regije, pravi, da bo ta regija sredstva, ki jih ima na voljo v načrtu 2014-2020, zagotovo počrpala, saj jih skladno z rednimi poročili SVRK črpa uspešneje.
Težko bo pripraviti dovolj projektov
Lilijana Madjar pojasnjuje, da je v tem trenutku še prezgodaj govoriti o zrelosti projektov. "Predstavniki lokalne in regionalne ravni smo močneje vpeti v izvajanje projektov prek mehanizma DRR. Rok za oddajo vlog za neposredno potrditev operacij v sklopu izbrane prednostne naložbe je 31. januar 2021. Zanesljivo oceno izvedljivosti projektov je praviloma mogoče podati šele ob pregledu vlog oziroma dokumentacije," razlaga.
Samo Jereb, član Evropskega računskega sodišča, navaja, da se je v letu 2019 izboljšal položaj Slovenije v zvezi s črpanjem sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Z 39,7 odstotka oziroma 1,6 milijarde evrov porabljenih sredstev je bila nekoliko nad povprečjem EU. Šele v letnem poročilu za 2023 pa bo mogoče povedati, ali so države članice počrpale vsa sredstva. Ko govorimo o glavnih izzivih vlade pri črpanju po letu 2020, je po Jerebovih besedah treba izpostaviti, da bodo sredstva iz mehanizma za okrevanje podvojila razpoložljiva sredstva evropskega proračuna v prvih letih izvajanja novega večletnega finančnega okvira 2021-2027.
Odločitve o porabi evropskega denarja bodo močno in dolgoročno vplivale na razvoj države in njenih regij
Glede na to, da je sklad za okrevanje in odpornost namenjen okrevanju gospodarstev po pandemiji, pa naj bi države članice večino tega denarja porabile v prvih letih po pandemiji. Zato bo poleg dokončne porabe sredstev iz finančnega okvira 2014-2020 največji izziv pripraviti dovolj projektov z ustreznimi vsebinami, da bo mogoče pričeti izvajanje rednega dela novega večletnega finančnega okvira 2021-2027 in sklada za okrevanje in odpornost. Pri tem pa morajo biti projekti povezani s strateškimi usmeritvami EU (digitalizacijo, zeleno agendo …), za kar je treba pripraviti ustrezne nacionalne načrte, nam je pojasnil Jereb.
Še nikoli ni bilo na razpolago toliko evropskega denarja
Slovenija ima v skladu za okrevanje na voljo 5,2 milijarde evrov, rok za črpanje se izteče leta 2026. Vlada je odločila, da bo nacionalni načrt za okrevanje potrdila po sprejetju evropske uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost. Ta je predviden februarja 2021. V vladnem uradu za komuniciranje so po poročanju STA zapisali, da je SVRK novembra in decembra s predstavniki Evropske komisije opravila tehnične sestanke za vsa predvidena področja načrta in se posvetovala z vsemi relevantnimi deležniki. V zadnjih štirih mesecih so tako osnutek dokumenta predstavili več kot 2000 deležnikom.
Toda predstavniki kohezijske regije zahodna Slovenija po besedah Lilijane Madjar doslej niso imeli priložnosti vpogleda in tudi ne možnosti sodelovanja pri njegovi pripravi. Prav tako niso vključeni v pripravo dokumentov za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Madjarjeva ob tem priznava, da priprava vseh potrebnih dokumentov v tako kratkem in občutljivem času nikakor ni lahka naloga. Hkrati se moramo zavedati, da gre pri mehanizmu za okrevanje in odpornost za izredna in začasna sredstva, da Slovenija še nikoli doslej ni imela priložnosti koriščenja tako obsežnih evropskih sredstev in da bodo odločitve o njihovih namenih močno in dolgoročno vplivale na razvoj države in njenih regij. "Zato je še toliko bolj pomembno intenzivno sodelovanje vseh ključnih deležnikov s skupnim ciljem priprave premišljenih in dejanskim razvojnim potrebam prilagojenih dokumentov," izpostavlja.
"Če upoštevamo, da so zamude pri izvajanju sedanjega večletnega finančnega okvira 2014-2020 deloma tudi posledica poznega sprejetja pravnih podlag na evropski ravni, se žal temu ni mogoče izogniti tudi pri izvajanju novega finančnega okvira 2021-2027," pravi Samo Jereb. Podrobnejše izvedbene podlage so namreč še v pripravi. Sloveniji pa bi prav gotovo pomagalo, če bi se tokrat izognila težavam s programsko opremo za spremljanje in poročanje o porabi evropskih sredstev, obenem pa je ključnega pomena priprava vsebinskih podlag glede digitalizacije, zelene agende in strateških področij, ki jih želi razvijati.
V novem večletnem finančnem okviru je več pristojnosti glede določitve načina porabe evropskih sredstev prepuščenih državam članicam, zato bo izredno pomembno, kako in kdaj bodo države članice pripravile nacionalne programe za različna področja, še opozarja Samo Jereb.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
