Knjižnica v Šentilju ni samo izposojevalnica knjig in drugega gradiva. Že dolgo časa je tudi prizorišče kulturnih in družabnih prireditev. Tja prihajamo Šentiljčani in tudi iz okolice. Naši knjižničarki Sabini Kotnik gredo zasluge, da se v knjižnici srečujemo ljudje različnih nazorov, vsem nam pa je skupno, da radi beremo ali prisluhnemo predstavitvam knjižnih novosti. Zadnji takšen dogodek je bil predstavitev zbornika Skupaj v vojni za Slovenijo - Šentilj '91, ki ga je lani pred dnevom državnosti izdalo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj ter Policijsko veteransko društvo Sever Maribor.
Kotnikova je tudi dala predlog za predstavitev zbornika, ki nosi pomembno sporočilo, da smo bili v vojni za Slovenijo skupaj obrambne sile oziroma Teritorialna obramba in Milica ter civilne strukture in prebivalci. V OZVVS občin Kungota, Pesnica in Šentilj smo predlog z veseljem sprejeli. Da je bila predstavitev 27. februarja v Šentilju, je prav tako povezano z zbornikom, ki pove, da je bil v osamosvojitveni vojni za Slovenijo poglavitni cilj takratne jugoslovanske vojske zasedba mednarodnega mejnega prehoda Šentilj.
Knjižničarka Kotnik se je na predstavitvi pogovarjala z nekaterimi avtorji v zborniku, vsi so bili tudi člani uredniškega odbora, in sicer urednik zbornika Vladimir Maher, Srečko Cehnar, Drago Korade in Mirko Ploj. Ocena, da je zbornik zelo berljiv, je za nas avtorje zbornika zelo pohvalna, ker pomeni, da prispevki niso suhoparni. Kot urednik sem se trudil, da so prispevki razvrščeni po časovnem in krajevnem zaporedju. Objavljeni so prispevki vseh udeležencev vojne za Slovenijo s tega območja, ki so se potrudili napisati svoja doživetja v tistem obdobju. V pogovoru je bilo posebej izpostavljeno obdobje Manevrske strukture narodne zaščite, ki sem jo vodil Vladimir Maher. Kako je tekla menjava državnih simbolov na mejnem prehodu, je pojasnil Mirko Ploj. Izpostavil je, da slovenska zastava na mejnem prehodu ni bila nikoli sneta, čeprav so pripadniki jugoslovanske vojske to zahtevali. Največji poudarek je bil dan prodoru tankovskih čet iz Maribora proti Šentilju. Še po štiriintridesetih letih od takrat se spomnimo grožnje, ki jo je ta četa predstavljala za branilce mejnega prehoda. Na srečo so cestne in železniške barikade pripomogle, da je Teritorialni obrambi in Milici uspelo tankovsko četo zaustaviti in se je morala zaradi pobegov posadk, groženj pripadnikov obrambnih sil, demoraliziranosti in pomanjkljivi oskrbi le tri kilometre pred Šentiljem predati.
Drago Korade je pojasnil delovanje organov civilne obrambe v takratni Občini Pesnica in krajevnih skupnostih. Enote civilne zaščite so bile aktivirane, uspešno je delovala tudi kurirska služba. S tem so bili tudi vojaški obvezniki in lastniki materialnih sredstev pravočasno obveščeni, da se morajo zglasiti na odrejenih krajih. Srečko Cehnar je govoril o spopadu z enotami JLA v Šentilju. Njegove odločitve in delovanje, predvsem prve tankovske čete TO, je pripomoglo, da so se morali pripadnik JLA in zvezni miličniki, ki so bili pripravljeni za prevzem mejnih nalog na stražnici v Ceršaku, predati. Seveda je tekla beseda še o nekaterih drugih vsebinah, ki so podrobno opisani v zborniku. Navedena pa so tudi vsa imena udeležencev spopadov iz vrst TO in Milice ter civilne obrambe na območju takratne Občine Pesnica.
Skoraj dve polni uri so obiskovalci z zanimanjem poslušali pogovor, zbralo se jih je čez štirideset. Povedali so, da so med pogovorom slišali tudi precej novega. Zbornik je na voljo v Mariborski knjižnici in njenih enotah, v elektronski obliki tudi v OZVVS občin Kungota, Pesnica in Šentilj.
