Urška Mlinarič
Vsak minister lahko ima dva državna sekretarja, izjema je finančni minister, ki mu zakon o državni upravi zaradi obsežnega in zahtevnega področja dovoljuje štiri državne sekretarje. Ministri brez listnice, v Sloveniji sta to minister, ki vodi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, in minister, ki vodi službo za za razvoji in kohezijsko politiko, imata pravico le do enega državnega sekretarja. V koaliciji pod vodstvom Marjana Šarca so ugotovili, da bi potrebovali več državnih sekretarjev. Češ, tudi delo na nekaterih drugih ministrstvih je tako obsežno, da potrebujejo dodatno okrepitev. In tako so poslanci koalicije s prvopodpisanim Branetom Golubovičem s poskusom noveliranja zakona o vladi in zakona o državni upravi želeli zagotoviti dodatne državne sekretarje na ministrstvu za zdravje, ministrstvu za izobraževanje, za gospodarski razvoj in v obeh omenjenih uradih oziroma službah. A neuspešno.
Opozicija je ob pomoči Levice predlog ustavila že na matičnem parlamentarnem odboru. Pripombe je imela tudi parlamentarna zakonodajna služba, v kateri so opozorili, da predlog pomeni odmik od osnovnega koncepta, po katerem državni sekretar opravlja politično funkcijo, medtem ko strokovno delo vodijo generalni direktorji. Če poslanci želijo spremeniti omenjeni koncept, so potrebne celovite spremembe na način, "da bo veljal za vsa ministrstva, ne pa, da se vedno z novimi novelami samo na posameznih ministrstvih spreminja, veča število državnih sekretarjev".
Levica: Absurdni noveli
Da ne vidi razloga, zakaj si ne bi vlada, če vlada, postavila stvari tako, da bo bolj učinkovito delovala in uresničevala tisto, kar si je zastavila, je ocenil Jani Moderndorfer (SMC), ki je sicer prikimaval Nataši Sukič (Levica), da gre pri državnih sekretarjih za politično funkcijo: "Si pa strašno želim, da državni sekretarji poznajo tudi področje, ki ga pokrivajo." Sukičeva je namreč obe zakonski noveli označila za absurdni. Absurdno je, je nadaljevala, da nove državne sekretarje po ministrstvih predlagajo poslanci in ne vlada. Absurdno je tudi zato, ker se povečanje utemeljuje s potrebo po dodatnih strokovnih kadrih, "vemo pa, da bi se zaposlovali izključno politični kadri, kar ne pomeni nujno krepitve kadra, torej strokovne kapacitete". Absurdno se ji je zdelo tudi, da naj bi minister za zdravje Samo Fakin zdaj nenadoma potreboval kar štiri tovrstne pomočnike, če je doslej namesto možnih dveh imenoval le enega. Še najbolj absurdna pa se ji je zdela trditev, da zaposlitev šestih državnih sekretarjev ne bi pomenila dodatnih stroškov.
Slednji so uvrščeni v 59. plačni razred, kar jim navrže 4283 evrov bruto osnovne plače. "Zato so ti vaši argumenti za lase privlečeni," je ugovarjala in odkimavala tudi Robertu Pavšiču (LMŠ). Slednji je dejal, da bi dodatni državni sekretar na uradu za zamejce in Slovence po svetu iskal rešitev, kako pritegniti nazaj v Slovenijo visoko izobraženi kader, ki je šel v svet iskat boljše možnosti, medtem ko bi drugi v službi za kohezijo pomagal izboljšati črpanje evropskih sredstev. Še dodatna državna sekretarja na ministrstvu za zdravje naj bi pomagala reševati nakopičenih težav na tem področju, kar naj bi bila vladna prioriteta. "Glede na to, da je to eno težjih ministrstev, imata kaj za početi. Gre za razdelitev področij na bolnišnice, ZD-je, javno zdravje," je že pred časom v Mariboru potrebo po dodatnih dveh državnih sekretarjih pojasnjeval tudi minister Fakin. Na ministrstvu za izobraževanje bi se dodaten državni sekretar posvetil strateškemu razvoju športa, tisti na ministrstvu za gospodarski razvoj pa bi se usmeril na področje trajnostnega regionalnega razvoja in razvoja malega gospodarstva. Ali se bo, glede na navedene potrebe, zdaj vlada sistemsko lotila priprave zakona, s katerim bi spremenili število državnih sekretarjev, je bil minister za javno upravo Rudi Medved redkobeseden. Dejal je le, da odločitve o tem še ni.
Nevarnost korupcijsko-klientelističnih praks
A niso le državni sekretarji tisti, katerih število je omejeno. Posamezni ministri lahko v svojem kabinetu na zaupanje, torej le za čas ministrovanja, zaposlijo pet javnih uslužbencev. Tega se tudi držijo, manj pa tega, da se omenjeni po ministrovem izteku mandata morajo posloviti od službe. Namesto slovesa se na ministrstvih spretno poslužijo obvoda - razpišejo delovno mesto, na katerem je kot najbolj ustrezen kandidat izbran prav tisti, ki je dotlej delo opravljal na ministrovo zaupanje. V minulem mandatu je bilo takih največ pri ministru za gospodarski razvoj Zdravku Počivalšku, kjer so jih zaposlili šest. Skupno pa je minister Počivalšek v celotnem mandatu na zaupanje zaposlil kar petnajst ljudi.
Da nastajajo tovrstne korupcijsko-klientelistične prakse, je pokazala tudi raziskava protikorupcijske komisije. Ugotovili so, da je od 428 uslužbencev, ki so bili od leta 2004 do 2013 zaposleni na zaupanje državnih in lokalnih funkcionarjev in pred tem niso imeli službe za nedoločen čas v javnem sektorju, 171 takih, ki so kljub temu ostali zaposleni v javnem sektorju.
