Sejo odbora so prvič prekinili že kmalu po začetku, ko so koalicijski člani želeli odmor, ki so ga izkoristili za razpravo z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom o dopolnilih.
Kot je po prekinitvi dejal poslanec LMŠ Robert Pavšič, so po vseh pogovorih koalicije, Levice in pristojnih ministrstev poiskali "skupni imenovalec", ki so ga še lahko vnesli v svoj predlog dopolnil, s katerim bi "hitreje prišli do dejanske ukinitve dopolnilnega zavarovanja in načrtovanja nadaljnjih ukrepov, ki jih je že napovedalo ministrstvo za zdravje".
Pogoj so dopolnila
Koalicija svojo podporo predlogu Levice tako sedaj pogojuje s sprejetjem njihovih devetih dopolnil, s katerimi po besedah Pavšiča ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvajajo pavšalni prispevek.
Do takega načina postopanja koalicijskih strank je bil oster koordinator Levice Luka Mesec, saj so v Levici koalicijske stranke k pripravi dopolnil pozivali en mesec.
Da se tako poslanske skupine kot zakonodajno-pravna služba DZ opredelijo do dopolnil, potrebujejo več časa, je ocenil predsednik odbora in poslanec Levice Franc Trček. Člani odbora so tako z 11 glasovi za in nobenim proti izglasovali prekinitev obravnave predloga Levice. Kot je napovedal Trček, bodo člani odbora o nadaljevanju obravnave pravočasno obveščeni. Tako še ni jasno, kdaj se bo odbor na to temo ponovno sestal.
{twitter}https://twitter.com/strankalevica/status/1192037916228370433{/twitter}
Zakonodajno-pravna služba je po hitrem pregledu dopolnil še pred prekinitvijo sicer opozorila na vprašanje dopustnosti dopolnil, saj da se dotikajo povsem novih vsebin, ki imajo naravo drugih zakonov.
Še v ponedeljek, ko je minister predstavnikom koalicije predstavil svoj predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedbo obvezne pavšalne dajatve, ki bi se stekala na zavod za zdravstveno zavarovanje, je koalicija izrazila načelno podporo temu predlogu in je bilo pričakovati, da bo predlog Levice danes zavrnjen.
{twitter}https://twitter.com/strankalevica/status/1192065959173001216{/twitter}
Odzivi
SMC: Bistvenih sprememb ne bo
Po oceni vodje poslancev SMC Igorja Zorčiča je bila Levica že pred to sejo odločena, da ne bo več sodelovala z vlado. Kaj se bo dogajalo v prihodnje, ko bo Levica v polni opoziciji, je po besedah Zorčiča v prvi vrsti na LMŠ, saj vlado vodi njen predsednik Marjan Šarec, največja vladna stranka pa je tista, ki vodi pogovore z morebitnimi partnerji koalicije. Tako je v domeni LMŠ tudi premislek o tem, ali se bo s kom zdaj pogovarjala o sodelovanju ali ne.
Zorčič sicer meni, da bistvenih sprememb v političnem delovanju ne bo. Levica bi lahko zdaj, ko je sporazum z vlado ne zavezuje več, vložila tudi interpelacijo. Zorčič glede tega meni, da - vsebinsko gledano - ni razloga za nobeno interpelacijo.
LMŠ: To je začetek še večjega sodelovanja
Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović obžaluje odločitev Levice o koncu sodelovanja s koalicijo. "Prepričan sem, da ko bomo prespali, bomo vsi videli, kako pomembno je sodelovanje," je dejal. Sicer pa meni, da se veliko ne bo spremenilo. "Vlada bo še vedno stabilna in tudi koalicija bo stabilno delovala," je zagotovil.
Na vprašanje, ali gre za začetek konca koalicije, pa je odgovoril, da je to začetek še večjega sodelovanja. Kot je poudaril, je bila LMŠ kot vodilna stranka v manjšinski vladi že sedaj zavezana k sodelovanju z vsemi. To po njegovih navedbah tudi krepi parlament in parlamentarno demokracijo, saj bodo zakoni in različne rešitve vedno sprejeti v nekem konsenzu in ne bo sprejeto le tisto, kar predlaga vlada. Koalicija in vlada pa bosta še naprej imeli prizvok leve sredine kot ob nastopu mandata, je prepričan Golubović.
Pojasnil je, da v koaliciji nikakor niso mogli podpreti koncepta zbiranja financ ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot ga je predlagala Levica. Predlog zakona o socialnih prispevkih bi zato koalicija v vsakem primeru zavrnila. Pri predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa so v LMŠ zadnje dni razmišljali, kako ga lahko nadgradijo na način, da se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje in obenem tudi najde vir v obliki obveznega pavšalnega prispevka, ki so ga predlagali s svojim zakonom.
Temu primerno so prilagajali dopolnila, ki so jih danes dokončno uskladili tudi s pravniki ministrstva za zdravje in jih predstavili koalicijskim partnerjem, ki so se s tem strinjali, je povedal Golubović. Želi si, da bi o tem z Levico nadaljevali pogovore. Kako bodo nadomestili ta vir, pa se lahko pogovarjajo celo leto, ker oba predloga predvidevata, da bo zakon stopil v veljavo 1. januarja 2021. To po njegovih besedah pomeni, da lahko sprejmejo zakon, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvede obvezni pavšalni prispevek, potem se pa začnejo pogovarjati o solidarnostni lestvici.
Prepričan je, da lahko koalicija skupaj z Levico in tudi SNS ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ob tem pa je dejal, da "brez Levice do tega ne bo prišlo in brez koalicije Levica ne more ukiniti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja".
DeSUS pričakuje, da bo Levica podprla izredno usklajevanje pokojnin
Prvak stranke DeSUS Karl Erjavec obžaluje odločitev Levice. "Politika je vedno kompromis in nikoli nobena stranka, če gre za koalicijske vlade, ne more doseči vsega, kar si je zastavila v programu," je povedal in dodal, da je to možno le, če ima stranka sama 46 glasov v DZ. Pričakuje, da bo Levica podprla amandma glede enoodstotnega izrednega usklajevanja pokojnin ob pogoju 2,5-odstotne gospodarske rasti. Dodal je še ugotovitev, da bo morala vlada podporo za proračun za leto 2020 poiskati tudi v strankah opozicije.
SD: Scenarij je bil očitno narejen že pred tedni
Predsednik SD Dejan Židan ob tem, ko je Levica danes zavrnila dopolnila koalicije glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poudarja, da bi Levica, če bi imela iskrene namene, te sprejela z odprtimi rokami. "Bili smo priče realizaciji scenarija, ki je bil očitno narejen že pred tedni, in se je iskal samo razlog," je dodal.
"Naša politična ocena je, da so očitno znotraj Levice že pred časom ocenili, da bodo lažje pridobivali javno mnenje, če se radikalizirajo v celoti v opoziciji. Vem pa, da je to tek na kratke proge. Moramo se naučiti delovati vključujoče, tudi v politiki. Moramo se naučiti sodelovanja na daljše obdobje," je ob robu nocojšnje seje predsedstva stranke poudaril Židan.
Dodaja, da je enostavno sodelovati s koalicijo, ko se zvišuje standard ljudi. Vendar, tako Židan, ni primerno, da se ustrašijo sprejemanja resnih ukrepov in prekinejo sodelovanje. "To je naša politična ocena, da je razlog odhoda Levice," je dodal Židan.
Vendar bo koalicija po njegovi oceni delovala naprej. Pričakuje, da se bodo koalicijske partnerice o novem stanju resno pogovorile. "Verjamem pa da skupaj zmoremo koalicijsko pogodbo, ki je kvalitetna, izpolnjevati še naprej," je povedal Židan in ugotavljal, da ni nobene potrebe za predčasne volitve.
Spomnil je, da je bila vlada že do sedaj manjšinska in je pri posameznih projektih iskala podporo različnih političnih opcij. "Seveda če imaš pogodbeno opozicijo, je nekoliko lažje vladati. Čeprav se zavedaš, da si tisti, ki je pogodbena opozicija, želi pripenjati medalje. Ko je treba nastaviti hrbet, pa ugotoviš, da si sam," je pojasnil.
Kaj sploh predlaga Levica in kaj koalicija?
Levica dopolnilno zdravstveno zavarovanje sicer želi ukiniti z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki med drugim predvideva uvedbo prispevka na kapitalske dohodke po stopnji 7,36 odstotka.
Izpad prihodkov ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja želijo v Levici dvigniti še z zvišanjem prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje s spremembami zakona o prispevkih za socialno varnost. Ravno danes je predlog novele pod drobnogled vzel odbor DZ za finance, a obravnave ni končal. Sejo so morali namreč prekiniti, saj se je nato začela seja odbora DZ za zdravstvo.
S koalicijskimi dopolnili pa bi namesto finančnega vira, ki so ga predvideli v Levici, uvedli plačilo obveznega mesečnega pavšalnega prispevka v višini 29 evrov. Prispevek bi se lahko valoriziral enkrat letno. Zavezanci za njegovo plačilo pa bi bili tisti, ki danes plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje.
Podpora predlogu NSi
Člani odbora za zdravstvo pa so danes podprli pobudo poslanke NSi Ive Dimic za ustanovitev pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Sloveniji. Kot je pojasnila poslanka, je zaradi velikega bremena raka v državi porast in zdravljenje rakavih bolezni treba budno spremljati in obravnavati tudi na ravni DZ, hkrati pa bi pododbor tudi osveščal o preventivnih programih.
