Tudi iz domov za starejše so kmalu po sprejetju sindikalno-vladnega dogovora o dvigu plač v javnem sektorju začela prihajati zaskrbljena sporočila, da zavodi sami povišanja ne bodo zmogli in da bo treba del tega bremena prevaliti na oskrbovance. V domovih dobijo iz državnega proračuna denar le za plače medicinskega osebja, preostalo je strošek oskrbovanca. Da bo dražja oskrbnina za marsikaterega upokojenca preveliko breme, opozarjajo tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Po podatkih skupnosti socialnih zavodov je konec leta 2017 v domovih za starejše prebivalo 18.331 stanovalcev. Za lansko leto še nimajo povsem točnih podatkov iz vseh zavodov, a se število stanovalcev po njihovi oceni ni bistveno spremenilo. Le slabih 42 odstotkov upokojencev pa zmore bivanje v domu za starejše pokriti s svojo pokojnino.
Slovenija na repu lestvice
Po raziskavi OECD lahko starostniki v Sloveniji pričakujejo, da bo država krila le približno 30 odstotkov stroškov potrebnih storitev, kar nas uvršča na rep lestvice v primerjavi z državami, ki nam bi morale biti za vzor, kot sta Nizozemska ali Švedska, kjer javna sredstva pokrijejo več kot 90 odstotkov potrebnih storitev. Po podatkih OECD, objavljenih leta 2017, je Slovenija za dolgotrajno oskrbo namenila slab odstotek BDP, Nizozemska, ki je bila po deležu teh izdatkov na vrhu, pa približno 4,3 odstotka BDP. Nizozemski so sledile Finska, Švedska in Danska, na repu pa so bile Estonija, Grčija in Slovaška. Povprečje OECD je bilo približno 1,3 odstotka.
Še večje stiske stanovalcev in svojcev
V Skupnosti socialnih zavodov ste po sprejetju dogovora o dvigu plač v javnem sektorju ugotavljali, da se bo oskrbnina v večini domov za starejše v povprečju na letni ravni podražila za okoli 400 evrov. Se je ta izračun spremenil in ali bodo upokojenci, ki živijo v domovih za starejše, zmogli višje oskrbnine?
Denis Sahernik, strokovni sodelavec Skupnosti socialnih zavodov: "Naša ocena ostaja enaka. Odgovorni so breme socialnega miru znova prevalili na stanovalce v domovih za starejše, njihove svojce in občine, namesto da bi zagotovili pokritje stroškov. Po zagotovilih ministra za javno upravo Rudija Medveda naj bi bil denar zagotovljen, a je že jasno, da ni tako. Še vedno čakamo, kaj bo s ceno zdravstvenih storitev, ki jih plačuje ZZZS. Domovi za starejše imajo za zdravstvene storitve predpisano število zaposlenih z določeno izobrazbo, ki jih morajo zaposlovati, prejeto plačilo ZZZS pa že od druge polovice 2017 ne pokriva stroškov dela, kaj šele materialnih stroškov, ki pri izvajanju teh zdravstvenih storitev nastajajo, stroškov amortizacije, stroškov investicijskega vzdrževanja ... Ocenjujemo, da se bo strošek pri masi plač v letošnjem letu v primerjavi z lanskim povečal za dobrih pet odstotkov. Torej letošnji petodstotni in lanski desetodstotni dvig stroškov, ki ni bil pokrit, pomenita, da je potreben vsaj 15-odstotni dvig cen zdravstvenih storitev, da bi domovi za starejše prišli na pozitivno ničlo. Tako dvoodstotno povišanje cene zdravstvenih storitev, ki ga za letos obljublja ZZZS, ne bo zadoščalo za pokritje vseh stroškov. Zaradi podražitve pričakujemo, da se bodo povečale stiske stanovalcev in njihovih svojcev, povečalo se bo tudi število ljudi, ki ne bodo prejeli potrebne pomoči iz zelo preprostega razloga: ker si je ne zmorejo privoščiti."
"Ne preseneča, da že kar nekaj upokojencev išče cenejšo oskrbo v domovih za starejše na Hrvaškem"
Domovi za starejše ne poslujejo vzdržno
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarjajo na skrb vzbujajoč trend, po katerem zavodi, med njimi domovi za starejše, ne poslujejo finančno vzdržno. Pri tem so izpostavili, da država nič ne vlaga v zavode. Investicije v domove v letošnjem letu so po navedbi ministrstva za delo načrtovane v višini približno 876 tisoč evrov.
Letno poročilo Skupnosti socialnih zavodov Slovenije za lani, ki bo objavljeno sredi letošnjega leta, bo pokazalo nekaj podobnega kot za leto 2017, ko je več kot petina domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov poslovala z izgubo, je povedal sekretar skupnosti Jaka Bizjak. A po njegovih besedah je bolj skrb vzbujajoč trend, ki kaže, da ni vzdržnega poslovanja. Bizjak izraža dvom, da "ima država kakšno konkretno idejo, kako rešiti vprašanje oskrbe starejših". "Trenutni sistem ji namreč ustreza, saj je zelo predvidljiv," je dejal. "Približno 70 odstotkov plača stanovalec doma oziroma njegovi svojci, medtem ko so javni izdatki omejeni in odvisni od števila stanovalcev, tako da več od tega nikoli ne more biti," je pojasnil. (sta)
Nujen dvig pokojnin
Vera Pečnik, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, pa opozori, da kar 65 odstotkov upokojencev v Sloveniji dobiva pokojnino, nižjo od 700 evrov. "Prag revščine je 636 evrov in najnižja pokojnina za po zakonu doseženo pokojninsko dobo je danes po vseh naporih naše zveze 516 evrov, pred tem je bila celo 430 evrov ali tudi manj. Tako ne preseneča, da že kar nekaj upokojencev išče cenejšo oskrbo v domovih za starejše na Hrvaškem. Tako državni in zasebni domovi na obmejnih območjih rastejo kot gobe po dežju. Zelo zelo žalostno je, da mora naš človek na starost zapustiti domovino, v kateri je delal in ustvarjal. Starejšim je velikokrat težko zapustiti svoj dom in se preseliti v dom za strajše, kako težko je šele, če se morajo zaradi ekonomske stiske odseliti iz države. Opažamo, da je najtežje upokojencem v Pomurju, spodnjem Podravju, na Dolenjskem, v Posavju in tudi v Celju. Zahteve naše zveze so jasne - zaradi varčevanja v obdobju recesije, ki smo ga upokojenci krepko čutili, je treba takoj za 8,7 odstotka povišati pokojnine. Res je, da se pokojnine februarja zvišajo za 2,8 odstotka, ampak, da bi odpravili zaostanek, bi se morale pokojnine letos povišati za 11,5 odstotka. To bi marsikateremu upokojencu omogočilo, da živi človeka vredno življenje in ohrani samospoštovanje."
