Elizabeta Planinšič
Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilstva v kazenski zadevi zoper nekdanjega predsednika upravnega odbora Primorja Dušana Črnigoja in nekdanjega vodjo kadrovske službe Ožbeja Marca, ki sta Primorju pridobila 1,8 milijona evrov koristi. Zavrnilo pa je zahteve za varstvo zakonitosti, ki sta ju vložila odvetnika obeh obsojenih.
Okrajno sodišče v Ajdovščini je marca 2017 Dušana Črnigoja in Ožbeja Marca spoznalo za kriva preslepitve pri pridobitvi sredstev od države, zato ju je oba obsodilo na dve leti in štiri mesece zapora in plačilo denarne kazni, 35.000 evrov za Črnigoja in 15.000 evrov za Marca, Primorju v stečaju pa naj bi bila odvzeta protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Tožilstvo jima je očitalo, da sta od aprila 2010 do junija 2011 Primorju pridobila skoraj 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi, ker je družba zavodu za zaposlovanje poslala več zahtevkov za delno povračilo izplačanih nadomestil plač za 603 delavcev, ki so bili napoteni na čakanje.
Zaradi pritožb je o zadevi razsojalo koprsko višje sodišče, ki je delno ugodilo pritožbam obrambe. Zaporni kazni so znižali za deset mesecev na 18 mesecev zapora, namesto zapora pa je bilo ugodeno tudi, da kazen odslužita s 480 urami dela v splošno koristi. Višji sodniki pa so tudi odpravili naložene denarne kazni. A tudi odločitev višjega sodišča ni zadovoljila strank. Oba odvetnika sta vložila zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, tja pa je svojo zahtevo poslalo tudi tožilstvo. In kot so danes sporočili z vrhovnega državnega tožilstva, je vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc z zahtevo uspel, obramba pa ne.
Ferlinc je terjal odločanje vrhovnih sodnikov glede razlage pojma koristoljubnosti, in ker se ni strinjal z višjimi sodniki, da ni mogoče izreči stranske denarne kazni obsojencema, če sta premoženjsko korist pridobila tretjemu, v konkretnem primeru torej družbi Primorje. Vrhovno sodišče mu je pritrdilo in ocenilo, da je višje sodišče, ki je iz prvostopenjske sodbe umaknilo denarne kazni, kršilo določbe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. "Odločilo je, da je motiv koristoljubnosti nedvomno pridobivanje premoženjske koristi (tudi za drugo osebo), ki se kaže pri premoženjskih in gospodarskih kaznivih dejanjih, ki so storjena pri opravljanju ali za opravljanje gospodarske dejavnosti," so navedli na tožilstvu. Obsojenca sta storila dejanje iz koristoljubnosti, zato je bil izpolnjen pogoj za izrek stranske denarne kazni. A Črnigoju in Marcu kazni ne bo treba plačati, saj vrhovno sodišče v pravnomočno sodbo ne more poseči na način, da bi bila ta obtoženemu v škodo.
"Sodba vrhovnega sodišča je pomembna za nadaljnjo ustrezno razlago pojma koristoljubnosti pri izreku stranske denarne kazni ter koristoljubnosti, povezane z zastopanjem pravnih oseb," so ob tem poudarili na tožilstvu.
