Minuli konec tedna se je število bolnikov s covidom, ki jih zdravijo v bolnišnicah, povzpelo na 508, 71 jih potrebuje intenzivno terapijo, petina vseh se zdravi v UKC Ljubljana, ki je včeraj že nameščal bolnike tudi v Bolnišnico Petra Držaja v Šiški. Dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana predvideva, da se bo vrh epidemije čez dva tedna odrazil na navadnih oddelkih in teden dni kasneje na oddelkih intenzivne terapije. Medtem ko spremljamo porast bolnikov v bolnišnicah, ki deloma in postopno spreminja tudi starostno strukturo zdravljenih, pa se pri poskusu podrobnejše členitve statistike izkaže, da je za medije pridobiti razdelano starostno strukturo dosedanjih bolnikov težko. Ker na vladnih tiskovnih konferencah občasno izpostavijo podatke o mlajših bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje in so brez pridruženih bolezni, smo poskušali ugotoviti, koliko je bilo oziroma je bolnikov po starosti ali vsaj v okvirnih starostnih skupinah - tako v prvem valu epidemije kot v drugem. A pridobiti te podatke ni tako samoumevno, vsaj ne pri vseh bolnišnicah. Ministrstvo za zdravje nam je pri poskusu, da jih dobimo pri njih, odgovorilo, da jih hranijo bolnišnice same, medtem ko evidence umrlih vodi NIJZ.
Izgovori: varstvo podatkov, nujnejša opravila
Bolnišnice, ki smo jih prosili za podatke (UKC Ljubljana, UKC Maribor, splošne bolnišnice Celje, Slovenj Gradec, Ptuj in Murska Sobota), so reagirale različno, težav nismo imeli v Slovenj Gradcu, Murski Soboti in na Ptuju. V UKC Ljubljana so se sklicevali na pomanjkanje časa ob nujnejših opravilih in nato posredovali okrnjeno tabelo. UKC Maribor smo za podatke zaprosili v ponedeljek, v petek so sporočili, da podatkov od začetka epidemije do danes ne vodijo v tovrstni obliki in da bi kreiranje teh zahtevalo precej časa. Hkrati se bojijo, da bi s posredovanjem podatkov, kot so število bolnikov, njihova starost in spol primerjalno med prvim in drugim valom, razkrili osebne podatke. Dodali so še, da se ljudje bojijo tako imenovane covid stigmatizacije.
Večina umrlih starih nad 85 let
Do včeraj je umrlo 241 ljudi, okuženih s koronavirusom. Iz tabele NIJZ, ki sicer še ne vključuje povsem aktualnih podatkov, je razvidno, da je bila večina umrlih (več kot sto) stara nad 85 let, sledijo stari med 75 in 84 leti. Doslej je umrlo več žensk kot moških, a so ženske umrle starejše.
Posredovali so nekaj statističnih tabel. Celjska bolnišnica se je sprva sklicevala na zavezo o varovanju zasebnih podatkov bolnikov - specifičnih, konkretnih podatkov o bolnikih ob spoštovanju zasebnosti niti nismo terjali. Razumemo lahko tudi preobremenjenost ekip, a smo pričakovali, da so evidence neke vrste sprotni avtomatizem oziroma zbrane do te mere, da jih lahko hitro in enostavno posredujejo. Do podatkov smo poskušali priti tudi pri Covid sledilniku, kjer pa jih, zanimivo, tudi sami niso mogli pridobiti. "Žal teh podatkov nimamo: smo že večkrat prosili za njih, ker so pomembni za razvoj napovednih modelov, vendar do njih žal nismo uspeli priti," so pojasnili. Pomagajo si sicer s podatki za respiratorne bolezni z NIJZ, ki so tedensko objavljeni in so približek, ki ga lahko uporabijo za modele.
72-letnica iz Vojnika: "Strah me je bilo"
Dvainsedemdesetletna H. Č. iz Vojnika je prejela pozitiven izvid v začetku septembra, posledice bolezni občuti še danes, ko si skuša povrniti izgubljeno kondicijo. Začelo se je s povišano telesno temperaturo in slabim počutjem, tudi s težavami pri okušanju in kašljem. Zdravniki so ji svetovali terapijo za lajšanje bolečin in nižanje vročine, a se ji je stanje poslabšalo. Sprejeli so jo v bolnišnico v Mariboru, ker še ni bilo covid oddelka v Celju, pozneje pa jo premestili v Kliniko Golnik, kje je ob diagnozi covid pljučnica ostala šest dni. Po treh dneh na Golniku je že čutila izboljšanje. Ob odhodu domov so ji zdravniki svetovali, da naj bo v karanteni še en teden, ostala je dlje. "Ta bolezen je drugačna od gripe. Imam še pridružene bolezni in me je bilo strah, kako bo," je povedala. "Zelo pozitivno sem bila presenečena nad vsem osebjem v bolnišnici. Obravnavali so nas s potrpežljivostjo in umirjenostjo, glede na to, pod kakšnimi pogoji delajo, ko so bili v celoti v zaščitni opremi." Vse poziva k doslednemu spoštovanju preventivnih ukrepov - nošenju mask, razkuževanju rok, medsebojni razdalji. (kp)
V povprečju več kot mesec na ventilaciji
Na podlagi zbranih razdrobljenih podatkov vseeno vsaj do zadnjega večjega priliva minulega konca tedna in nadaljnjih sprememb lahko ugotavljamo, da so v bolnišnice zaradi poteka koronavirusne bolezni doslej v veliki večini morali starejši ljudje (nad 65 let oziroma 70) s pridruženimi oziroma osnovnimi boleznimi (predvsem s povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, srčnim popuščanjem in povišano telesno težo). V UKC Maribor je bila povprečna ležalna doba covid pacientov v prvem valu 11,1 dneva, na ventilaciji pa v povprečju 34,9 dneva. V septembru je bila povprečna ležalna doba 9,4 dneva, na ventilaciji pa 33,5 dneva, podatkov za oktober niso posredovali. Sicer je splošna ležalna doba vseh pacientov v UKC Maribor 7,22 dneva. Predstojnica enote za intenzivno covid terapijo dr. Alenka Strdin Košir je povedala, da je bil v petek od 14 bolnikov, ki so na intenzivni negi, najmlajši star 39 let, najstarejši pa 80. UKC Ljubljana je posredovala podatke iz prvega vala, iz drugega pa le do 6. septembra - razvidno pa je le, da je bila v prvem valu povprečna starost zdravljenih pri njih 61,5 leta, v drugem pa dve leti višja. Covid bolnik na navadnem oddelku v povprečju preživi deset dni, na intenzivni enoti pa 14 dni, ob zapletih tudi dlje.
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec: Bolniki z več boleznimi
Covid oddelek deluje od petega oktobra, do minulega petka so zdravili 57 bolnikov, 28 jih je bilo odpuščenih. Starostni razpon hospitaliziranih je bil od 25 do 95 let, večina bolnikov pa starejših od 60 let. Najmlajša bolnica je bila stara 25 let in brez znanih kroničnih pridruženih bolezni. Bolniki so bili povprečno na zdravljenju v bolnišnici 4,46 dneva. "Vsi trenutno hospitalizirani bolniki imajo vsaj eno pridruženo bolezen, večina več. Med temi prevladujejo arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen in srčno-žilne bolezni. Med zapleti najpogosteje opažamo pljučnico, akutno respiratorno insuficienco in poslabšanje pridruženih kroničnih bolezni," pojasnjuje infektologinja Tjaša Vidmar. (jd)
Splošna bolnišnica Celje: Največ starejših od 65 let
Podatke o starostni strukturi pacientov s covidom-19 je bilo težko dobiti. V bolnišnici, ki je zaradi več pacientov s covidom in kadrovskimi omejitvami zaradi okuženega zdravstvenega osebja v težjem položaju, so odgovorili, da se v prvi vrsti ukvarjajo z reorganizacijo in zdravljenjem, ne s statistično obdelavo podatkov. Nato so na naše vztrajanje le posredovali del podatkov. "Pregledali pa smo podatke 96 pacientov, ki smo jih v drugem valu zdravili oziroma jih še zdravimo na navadnih covid posteljah. Pacientov z letnico rojstva 1955 ali starejših je 63,5 odstotka, drugi so mlajši. Na intenzivnih covid posteljah smo zdravili oziroma še zdravimo 16 pacientov, od katerih jih je 93,8 odstotka z letnico rojstva 1955 ali starejših." (gp)
Splošna bolnišnica Ptuj: Povprečno 75 let
Prve bolnike s covidom-19 so sprejeli 10. oktobra. "Tri naše bolnike smo morali zaradi resnejšega poteka bolezni premestiti v intenzivni covid oddelek v Mursko Soboto, dva v UKC Maribor. Doslej smo odpustili enajst bolnikov, ležalna doba pa je različna, pri nekaterih pet dni, pri drugih tudi dlje. Prav vsi naši bolniki, okuženi s koronavirusom, imajo pridružena obolenja, stari so okoli 75 let. Zdravili smo tudi pacienta, mlajšega od 50 let, in takega, ki je bil star več kot 80. Zaradi vse večjega števila covid bolnikov, ki v ptujsko bolnišnico pridejo tudi iz drugih krajev, se je za tretjino zmanjšal obseg internega oddelka, stvari pa se hitro poslabšujejo," pravi dr. Teodor Pevec, strokovni vodja. (ps)
Splošna bolnišnica Murska Sobota: Več kot pol nad 70 let
V Splošni bolnišnici Murska Sobota so doslej na covid oddelku zdravili 68 bolnikov s koronavirusno boleznijo. Covid bolnišnica prvega reda so postali v drugem valu, spomladi so paciente premeščali v UKC Maribor in Ljubljana. Trenutno imajo hospitalizirane pretežno starejše bolnike, nekaj tudi mlajših. Do vključno 20. oktobra so iz starostne skupine do 50 let zdravili osem pacientov, 20 jih je bilo starih od 50 do 70 let, od 70 do 100 let pa 40. "Pri pacientih, ki imajo pridružene bolezni, zdravljenje traja dlje časa." Glede na zmogljivosti bolnišnice in številčnosti zdravstvenega osebja menijo, da so razmere sedaj resnejše. Tako zaradi tega, ker so covid bolnišnica prvega reda, kot tudi zaradi večjega števila sumov na okužbe. (ibe/Vestnik)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
