
Mural papeža Frančiška v Buenos Airesu, kjer so pri mašah pozvali k molitvam za hitro ozdravitev
Papeža Frančiška so v rimsko bolnišnico Gemelli zaradi bronhitisa sprejeli 14. februarja. Zaradi kompleksne klinične slike so mu že v začetni fazi zdravljenja dodatno spremenili terapijo in podaljšali hospitalizacijo. Preiskave so namreč pokazale, da ima 88-letni papež polimikrobno okužbo dihalnih poti. Zaradi dvojne pljučnice je bilo njegovo zdravstveno stanje nekaj časa celo kritično, v zadnjih dneh pa so ga opisovali kot stabilno, a je preživel nekaj dihalnih stisk. Kot je poročala rimska dopisnica RTV Slovenija, sicer tudi izkušena, dobra poznavalka Katoliške cerkve, Mojca Širok, je Vatikan poročila o papeževem zdravstvenem stanju objavljal dvakrat dnevno. Kar je precejšnja novost glede na dosedanjo prakso obveščanja javnosti o boleznih, s katerimi so se soočali papeži. Ker so po večini, še posebej v novejši zgodovini, vsi po vrsti opravljali najvišjo cerkveno službo v zrelih letih, v višji starosti torej, so bile bolezni nekaj običajnega.
Mojca Širok je objavila še, da je bilo sicer zdravstveno stanje papežev v zgodovini bolj ali manj tabu, informacije pa zelo dozirane, diskretne, skope in občasne. Tudi v imenu zaščite papeževe zasebnosti. Kot primer je navedla papeža Janeza XXIII., rojen je bil kot Angelo Giuseppe Roncalli, pri katerem je javnost šele dolgo po njegovi smrti junija 1963 izvedela, da so mu 18 mesecev pred smrtjo diagnosticirali raka na želodcu. Tudi Parkinsonova bolezen Janeza Pavla II., Karola Józefa Wojtyle, Poljaka iz Wadowic, je bila kar nekaj časa predmet špekulacij in ugibanj.
Mojca Širok je objavila še, da je bilo sicer zdravstveno stanje papežev v zgodovini bolj ali manj tabu, informacije pa zelo dozirane, diskretne, skope in občasne. Tudi v imenu zaščite papeževe zasebnosti. Kot primer je navedla papeža Janeza XXIII., rojen je bil kot Angelo Giuseppe Roncalli, pri katerem je javnost šele dolgo po njegovi smrti junija 1963 izvedela, da so mu 18 mesecev pred smrtjo diagnosticirali raka na želodcu. Tudi Parkinsonova bolezen Janeza Pavla II., Karola Józefa Wojtyle, Poljaka iz Wadowic, je bila kar nekaj časa predmet špekulacij in ugibanj.