Damijan Toplak
Velikokrat se še v času, ko hodimo v službo, sprašujemo, ali se ne bi bilo dobro upokojiti prej, kakor nam določa pokojninska zakonodaja. Nekateri bi se tako upokojili pri 40. letu starosti, spet drugi, ko bodo dopolnili 50 let - ali pa "vsaj" pri 55 letih, saj se danes upokojitvena starost zvišuje. Tudi v Sloveniji se napoveduje zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let, razen v primeru, če že prej izpolnimo pogoj 40 let delovne dobe, kar pa bo v prihodnje ob dejstvu, da velik delež slovenske populacije dolgo študira ali pa dokaj pozno pride do svoje prve redne zaposlitve, sila težko izpolniti pred 67. letom starosti. Na mestu je torej vprašanje, kako z zaslužkom in ustreznimi prihranki prej v pokoj.
Tvegamo, ker ne varčujemo v tveganih naložbah
Andrej Petek, član uprave Triglav Skladi, pravi, da se vse bolj zavedamo, da bo treba za svojo (dostojno) pokojnino varčevati. V slovenskem primeru naj bi bilo tri četrtine takšnih, ki se tega zavedajo, zato smo preveč pesimistični glede te problematike. Je pa po Petkovem mnenju res, da Slovenci neučinkovito varčujemo za starost in imamo kar polovico svojega premoženja v bančnih depozitih, za katere pa vemo, da zadnja leta prinašajo skoraj ničelne obresti - ter ob upoštevanju letne inflacije realno celo negativne donose. Po njegovem je ironija, da veliko tvegamo, ker ne varčujemo v tveganih naložbah, s tem pa se odpovedujemo potencialno višjim donosom.
Po 50 letih ob 96 odstotkov vrednosti
Majdičeva že v (športnem) pokoju
Znana športnica Petra Majdič, ki bo šele letos dopolnila 40 let, je že osem let v športnem pokoju, a je spoznala, da bo celo življenje delala. Poklic tekačice na smučeh je rada opravljala, pri 40 letih pa je zbrala že 19 let delovne dobe, ima pa za svojo pravo upokojitev na strani t. i. zlato rezervo, ki jo ima v depozitu. Pravi, da ji finančna svoboda veliko pomeni. Želela je pač, da še v času športne kariere pride do nekega zneska, ki ji bo dajal določeno varnost.
Ker izhaja iz kmečkega okolja, Majdičeva zase meni, da je imela dobro vzgojo in se je naučila, da imaš toliko, kolikor je na računu, tisto, česar nimaš, pa je v oblakih. Navajena je celodnevnega trdega dela in tega, da si za vsak prosti čas hvaležen. Kot poklicna športnica je imela skoraj dve desetletji svoje podjetje. Pravi še, da je imela dobro računovodjo, od katere se je naučila toliko, da je razni "svetovalci" niso spravili na tanek led. Vsakič je tudi postala pozorna, ko ji je kdo obljubljal preveč. Po končani karieri se ukvarja s športno trgovino in z gradbeno-nepremičninskimi posli za trg. "Nihče si ne želi porazov, a so pomembni, ker se iz njih lahko veliko naučiš," pravi. Prve pogodbe je podpisovala pri 18 letih, se finančno osamosvojila pri 26. letu, vedno pa si je zelo jasno postavljala cilje.
Denar je neomejen, čas pa ni
Kot je zapisala Hillary Hoffower v časniku Business Insider, je zgodnja upokojitev polna presenečenj. Če pustimo ob strani kritiko, ki so je lahko takšni upokojenci deležni od prijateljev in družine, ter da ne obstaja količina denarja, o kateri smo lahko povsem prepričani, da bo zadoščala za primeren standard do konca življenja. Mnogi se ob tem še sprašujejo, kaj naj bi počeli v prostem času. Veliko ljudi, ki so se zgodaj upokojili, je bilo presenečenih nad tem, kar jih je pričakalo. Vsekakor niso želeli preveč odlašati z upokojitvijo, nekateri so celo menili, da so z njo predolgo čakali, ob tem pa dodali, da pri odločitvi za zgodnjo upokojitev denar sploh ni bil odločujoč faktor.
V Sloveniji naj bi se tri četrtine ljudi zavedalo, da bo treba za dostojno pokojnino varčevati.
