Letos se obeta rekorden obisk prestižnih gostov z ladij za križarjenje v našem obmorskem biseru, Kopru. Pričakujejo namreč okoli 110.000 potnikov, nekaj tisoč več kot do zdaj v rekordnem letu 2011, ko je k nam prispelo 108.820 potnikov. Kljub taki številki bi jih po zatrjevanju Jane Tolje iz koprske mestne občine brez težav prišlo tudi do 200.000, če bi bili razporejeni od januarja do decembra. Ta razporeditev je v Kopru že zdaj dobra, saj prve ladje pridejo k nam marca, zadnja se poslovi decembra.
Vodja potniškega terminala v Luki Koper Bojan Babič pravi, da bodo v zadnjih petih letih, vključno z letošnjim letom, našteli 332 prihodov potniških ladij. Z njimi na našo obalo priplujejo številni potniki s celega sveta. Med njimi je veliko Angležev, Nemcev, Američanov. Sicer pa v strukturi ladij oziroma ladjarjev, ki prihajajo v Koper, najdemo praktično vse tiste, ki v svetu križarjenja veljajo za najprestižnejše. To pomeni iz najvišjega cenovnega razreda. "Azamara, Silversea, Oceania, Regent Seven Seas, Crystal Cruises, Viking. Gre za najvišji segment križarjenja, ki v povprečju dosega cene križarjenja tisoč evrov na dan. Pri teh križarjenjih so tudi izleti po Sloveniji vključeni že v paket križarjenja. Taki ladjarji tudi iščejo manj znane oziroma alternativne destinacije - in v Kopru oziroma v Sloveniji jim lahko ponudimo veliko. Zahtevajo pa tudi najvišje standarde storitev," pravi Babič.
Do Postojne, Ljubljane, Bleda ...
Ob našem obisku je v Koper priplula Celebrity Infinity - dolga 294 metrov z 2111 potniki na krovu - in se zasidrala zgolj čez dan. Preden so gostje z ladje odhiteli na bližnji ali daljni izlet, smo z nekaterimi na kratko poklepetali. "Danes sem prvič v Sloveniji in z ženo si greva ogledat Postojnsko jamo. Komaj čakava," nam je povedal Robert iz Kalifornije. Za razliko od njiju Jane iz Anglije še ni imela začrtanega dne. Kot je dejala, se bo za izlet odločila, ko bo preučila program lokalnih ponudnikov. Odločitev, kako bo dan v Sloveniji preživela, pa je Avstralka, ki ni želela povedati svojega imena, prepustila možu. Medtem ko so se številni turisti odločali, kam in kako, je svojo "četico" na terminalu čakal organizator turističnih potovanj Peter Založnik. Po njegovih besedah so določeni turisti z ladje že vnaprej rezervirali izlete, popeljali pa jih bodo po osem v skupini v Ljubljano, Lipico, Postojnsko jamo, Škocjanske jame, Piran ali na Bled.
Recept za pripravo potice
Potniki si poleg naštetih mest in znamenitosti radi ogledajo mesto Koper. In kot pove Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož, radi obiščejo vasico Padno in mesto Piran. Izlete v Padno ladijski gostje že več let najbolje ocenijo. Navduši jih pristno istrsko podeželje, ljubka vasica in srčni domačini, ki jim vedno pripravijo čudovito dobrodošlico – odprejo svoja dvorišča, skuhajo domače dobrote in prodajajo svoje izdelke. Večina teh turistov se ustavi tudi v njihovem turističnem informacijskem centru v Padni, kjer jim vedno pripravijo degustacije lokalnega vina, oljčnega olja, različnih sirov in tudi kroštole ali potico. Nad slednjo so zmeraj nadvse navdušeni, zato so jim pripravili recept za njeno pripravo.
Ni omejitve
V Kopru lahko sprejmemo vse velikosti ladje. Kot pravi Bojan Babič, nimajo omejitev. Imajo 420 metrov operativne obale, leta 2011 so poglobili morsko dno na deset metrov in v to vložili dva milijona evrov. Za primerjavo, največja potniška ladja je dolga 363 metrov in ima 9,4 metra ugreza, vendar ta ne pluje v Jadranu.
Ladje za križarjenje (kakor tudi druge ladje) pa za svoje delovanje uporabljajo gorivo z visoko vsebnostjo žvepla, torej ostanke predelave nafte v rafinerijah. Koliko potemtakem onesnažujejo okolje? Marko Perkovič iz Fakultete za pomorstvo in promet razlaga, da bo od leta 2020 dovoljeno uporabljati gorivo, ki vsebuje 0,5 odstotka žvepla, v zaščitenih območjih pa gorivo z 0,1 odstotka žvepla - pred leti so ladje uporabljale težko gorivo s 4,5 odstotka žvepla. Se pa ladjarji lahko odločijo tudi za vgradnjo naprave za prečiščevanje izpušnih plinov. V tem primeru bodo lahko še vedno uporabljali obstoječe težko gorivo s 3,5 odstotka žvepla, tretja alternativa pa je prehod na še čistejše gorivo, to je utekočinjen zemeljski plin (LNG), tj. najčistejše fosilno gorivo, katerega uporaba znižuje emisije dušikovih oksidov do 90 odstotkov. Praktično vsa pristanišča v EU pripravljajo načrte za oskrbo ladij z LNG-gorivom, tudi v Luki Koper so zelo aktivni na tem področju. Omenjeni ukrepi bodo bistveno zmanjšali izpuste v ozračje.
