Urška Mlinarič
Prenovitev enotnega plačnega sistema na način, da bi bilo plačilo javnih uslužbencev vsaj deloma vezano tudi na njihovo učinkovitost in uspešnost, je cilj tudi sedanje vlade. Prejšnja, pod vodstvom predsednika vlade Mira Cerarja in ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, zaradi upora sindikatov dlje od osnutkov predlogov sprememb plačne in uslužbenske zakonodaje ni prišla. Bo uspelo sedanji vladi? Slednja se je sicer v lanskem stavkovnem dogovoru zavezala, da bo takoj po podpisanih aneksih h kolektivnim pogodbam sindikatom posredovala predloge sprememb omenjene zakonodaje, a tega še ni naredila. Minister za javno upravo Rudi Medved pravi, da bodo počakali, "da gredo počitnice mimo, potem gremo z resnim delom naprej." Ob tem je dodal, da je vladna stran želela začeti dialog že ta oziroma prihodnji teden, a so tudi iz sindikatov dobili sporočilo, da je sedaj čas počitnic. Sindikalista Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj ministrove besede zanikata, češ da jih ni nihče nič vprašal. Celo več, Počivavšek je v začetku prejšnjega tedna na ministra Medveda naslovil pismo, v katerem ga je spomnil, da so nekateri roki iz dogovora, ki so bili določeni kot začetek pogovorov med obema stranema - med njimi denimo tudi tisti o začetku pogajanj o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov, že prekoračeni. Pa še vedno niso dobili ne gradiva ne pobude za začetek pogovorov. Zato je pozval k čimprejšnjemu sestanku.
V minulem mandatu so sindikate najbolj razburjale rešitve, po katerih bi javni uslužbenci redkeje in veliko počasneje napredovali. Del plače za trenutno kar tri vrste delovne uspešnosti pa bi nadomestili z variabilnim delom plače, ki bi bil sestavljen iz enotne delovne uspešnosti, določene glede na učinkovitost in kvaliteto dela. Ob tem bi bila mogoča tudi destimulacija za slabo opravljeno delo oziroma nedoseganje zastavljenih rezultatov. In po kakšnih predlogih bo posegla sedanja vlada?
Po naših informacijah so izhodišča že pripravljena, vendar pa naj bi se prav zaradi revolta sindikatov odmikala od Koprivnikarjevih izhodišč, čeprav naj bi po drugi strani tudi ta vlada želela vpeljati enotno delovno uspešnost in pa spremenjen način napredovanj. To je nakazal tudi minister Medved, ko je na vprašanje, ali bodo posegli po Koprivnikarjevih predlogih, odvrnil: "Nič ne jemljemo na slepo iz predalov. Kar bomo pripravili, bomo pripravili sami, ni pa nujno, da kakšne rešitve iz preteklosti niso take, da se nanje ne bi dalo opreti. Ob tem je poudaril, da imajo pripravljenih že nekaj možnih rešitev, vendar o njih ne more govoriti, saj vlado čaka še medresorsko in tudi koalicijsko usklajevanje. Seveda pa na koncu tudi usklajevanje s sindikati. Pri čemer sindikalist Štrukelj še pred začetkom pogovorov o morebitnih plačnih spremembah v javnem sektorju vladi sporoča, da naj ob predlogih predloži tudi analize, s katerimi bo podkrepila želje po spremembah, saj da je v preteklosti prav zaradi pomanjkanja podatkov in dejstev nastajala nepotrebna napetost med pogajalskima stranema.
Poleg omenjenega vlado in sindikate javnega sektorja čaka še en trd oreh, in sicer dogovor o določitvi novega kvoruma za veljavnost kolektivnih pogodb, saj je sedaj veljavnega ustavno sodišče že pred leti razglasilo za neustavnega.
