Janez Lenarčič: "Ni čas za obračunavanje, pač pa za boj z virusom"

Včeraj popoldne smo po telefonu govorili s slovenskim komisarjem, ki v Evropski komisiji (EK) v Bruslju vodi resor za krizno upravljanje. Janez Lenarčič je, kot morda najbolj poklican izmed komisarjev, v tej hudi dobi širjenja koronavirusa po Evropi, odgovarjal posebej za Večer.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nemškem časniku Bild priznala: "Ker nismo eksperti, smo v začetku podcenjevali krizo." Je to letelo zgolj na komisijo, če pa ste vendarle o nevarnostih koronavirusa prav vi spregovorili na tiskovni konferenci že 29. januarja letos? Res je tedaj več pozornosti medijev pritegnil odhod britanskih poslancev iz Evropskega parlamenta.
"Predsednica je že 28. januarja aktivirala krizni mehanizem komisije in mi poverila odgovornost za koordinacijo. Dan pozneje smo medije obvestili in opozorili, za kaj gre. Torej je bila komisija v prvem odzivu dovolj zgodnja in hitra, zagotovo pred mnogimi drugimi. V tej izjavi predsednice za Bild vidim način izražanja, ko govori v imenu vseh, tudi politikov posameznih držav članic. So pa bili tudi eksperti, torej epidemiologi presenečeni, kako hitro se virus širi po Italiji. Italija je bila vendar prva, ki je prekinila letalske povezave s Kitajsko, zato tudi Italijanom ne morete očitati poznega ukrepanja. Pa se jim je vseeno zgodilo.
Prvi problem je, da se virus izredno hitro širi. Ne vemo še, zakaj je tako. Skokovito širjenje zahteva drastične ukrepe. Ker so države članice pristojne za te ukrepe, so jih sprejemale vsaka po svoje. Drastični ukrepi pa zahtevajo dosledno ravnanje vsakega posameznika. Tukaj tiči drugi problem. Veliko ljudi, tudi v Sloveniji, je na primer odpotovalo, čeprav je bilo vsako potovanje že strogo odsvetovano."

Solidarnost je bila

Tudi zdravniki, ki bi morali biti najbolj ozaveščeni, so se s smučanja v Italiji vračali, kot da je vse normalno ...
"Zdaj ni čas za iskanje krivcev in obračunavanje z njimi. Krivec je en sam - to je virus, ki je bil vsem nam doslej neznan, izkazal pa se je za izjemno kužnega. Širi se eksponentno. To je izziv, ki se mu moramo stoodstotno posvetiti, ne pa medsebojno obračunavati."
Toda v začetku smo morda pogrešali evropsko solidarnost. Italija je zaman prosila Francijo in Nemčijo za dodatno medicinsko opremo. Se ta odnos spreminja, ne nazadnje tudi Slovenija potrebuje dodatno opremo?
"Evropska solidarnost se je izkazala že v zgodnji fazi okužbe, ko nas je Kitajska prek našega mehanizma za civilno zaščito zaprosila za pomoč. Države članice, tudi Slovenija z znatno količino opreme in z maskami, so se dobro odzvale. Ko je virus izbruhnil v Evropi, pa smo bili postavljeni v težek položaj, saj smo vedeli, da je le vprašanje časa, kdaj se bo to razširilo povsod pri nas. Morda je razumljivo, da so države težko dale od sebe nekaj, za kar so vedele, da bodo potrebovale same. Ko je bila epidemija omejena na Kitajsko, ni nikomur padlo na pamet prositi Kitajce za pomoč."

Nauk evropskih kriz

Priporočili ste, denimo, čim več testiranja, podobno kot Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). V Sloveniji pa ni več splošnega testiranja. Zakaj?
"To je priporočilo, na vsaki državi pa je, koliko temu lahko sledi, ker je to lahko odvisno od zmogljivosti laboratorijev in osebja, kar ni neomejeno. Ko je epidemija v razmahu, je temu priporočilu težko slediti. Za take primere v Evropski komisiji pripravljamo smernice za testiranje, ki bodo objavljene najkasneje danes. Bistvo je, da če testiranje iz različnih razlogov ni možno za vse, ponujamo prednostno lestvico kategorij za testiranje. Pri tem ostaja osnovno priporočilo čim širšega testiranja, osamitev pozitivnih primerov, izsleditev vseh stikov in tudi njihova osamitev za 14 dni."
EU v krizah ni bila najbolj uspešna. Dolgo je trajala ekonomska kriza, tudi pri begunski krizi smo videli težave. Ali bi ta zdravstvena kriza vendar lahko bolj strnila EU? Vidite luč na koncu predora?
"Tudi ta kriza bo minila. Težko napovem, kdaj. Trajalo bo nekaj tednov, preden bo sploh jasna njena razsežnost. Drastični ukrepi terjajo čas. Tisti, ki so znano okuženi danes, niso vsi okuženi. Za te bomo izvedeli šele v prihodnosti. Veliko bo odvisno od tega, kako resno se bodo ukrepi izvajali in koliko se jih bodo ljudje držali. Zelo važno je odgovorno obnašanje vsakega posameznika. EU bo, ko bo kriza za nami, po mojem prepričanju trdnejša. Iz vsake krize se namreč kaj naučimo. Iz te že to, da je treba na evropski ravni imeti rezervo za nujne zdravstvene namene, kajti rezervne medicinske opreme EU doslej ni imela. Še ta teden začne veljati pravi akt, s katerim bomo vzpostavili rezervo: za zaščitno in laboratorijsko opremo, za komplete testov, za cepiva, ko bodo nekoč na voljo."
Kaj pa britanski načrt? Če prav razumem, bodo na Otoku pustili, da se znaten del prebivalstva prekuži in se virus nato ne bi več širil. Ali o tem razmišljate tudi vi?
"Ne! Ta pristop je zelo tvegan. Visoka prekuženost pomeni, da naj bi se dve tretjini prebivalstva okužilo. Smrtnost pa je visoka, od enega do osmih odstotkov, odvisno od kapacitet za intenzivno nego. To bi v EU pomenilo na milijone mrtvih."

Gospodarsko ostati nad vodo

Kako bomo obnovili gospodarstvo? Evropska komisija je razumevajoča do začasnega suspenza fiskalnega pravila, a to ne bo dovolj?
"Citiral bi predsednico Ursulo von der Leyen, ki je ta teden javno in jasno dejala, da bo Evropska komisija storila vse potrebno, da se ekonomske posledice krize čim bolje obvladajo in ne bo izpustila nobenega možnega ukrepanja. Vsem gospodarskim subjektom je treba pomagati, da ostanejo nad vodo. To bo težko, biznisi so zaprti in izgubljajo prihodke. Vendar jih komisija ne bo prepustila samih sebi. Katere instrumente, kdaj in kako jih bo uporabila, je še prezgodaj napovedovati. A že zdaj je Evropska komisija sprostila 37 milijard evrov v okviru kohezije za soočenje s krizo, za zdravstvo, za mala in srednja podjetja, ki so najbolj prizadeta, za pomoč pri preprečevanju odpuščanja, da se delavcem subvencionira njihovo čakanje. Takih ukrepov bo še več. Dlje časa bo trajala kriza, hujše bodo posledice, saj je del gospodarstva praktično zamrl. Vendar je skozi to fazo treba iti, da ohranimo javno zdravje. Po koncu krize pričakujemo gospodarski zagon.