Klara Širovnik
Če sredi januarja na ulici srečate naključnega študenta in ga povprašate po počutju, je verjetnost, da vas na hitro odpravi s hladnim "mah, bolje bi bilo, če se ne bi rodil", zelo velika. Po vsej verjetnosti lahko podobna momljajoča srečanja pričakujete še vse do konca februarja, saj v tem času študenti premagujejo svojevrsten križev pot, ki ga pedagoška stroka sicer imenuje izpitno obdobje.
Vsak, ki je v študentsko situacijo pripravljen podrezati, z lahkoto ugotovi, da so "bodoči intelektualci", kot jih rade naslavljajo starejše generacije, zaradi številnih študijskih obveznosti in prihajajočih izpitov v prvih mesecih koledarskega leta pogosto pod velikim pritiskom. "Vse skupaj se potem ponovi spomladi, ko se začne drugo izpitno obdobje. Vem, da je stres del študija, a zavedanje, da bodo rezultati prihajajočih mesecev usmerjali potek celotnega šolskega leta, je naravnost moreč. Kot resen študent se zavedaš, da je od izpitnega obdobja veliko odvisno," pravi 21-letna Nuša Muršič, študentka mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ki pa je obenem prepričana, da se stresa drži preveč negativna konotacija, saj je pogosto prav tovrsten pritisk tisti faktor, ki študente spodbudi k učenju. "Stres v študentskih letih opravlja vlogo mame. Medtem ko brezskrbno kofetkaš s prijatelji, ti trka na vest in te opozarja, da brez dela ni jela," še smeje doda Nuša.
Kje študentje iščejo uteho?
Vsak je rad prepričan, da ima za tesnobo boljše razloge kot drugi
In čeprav se zdi, da študenti v izpitnem obdobju med seboj sočustvujejo bolj kot običajno, kaže, da se tudi takrat ne morejo otresti svojevrstnega vrednotenja študijskih programov. Še vedno namreč velja, da imajo študenti nekaterih študijskih smeri v izpitnem obdobju pravico čutiti večji stres kot drugi, saj so nekateri programi razumljeni kot "težji", drugi pa kot "lažji". "Vem, da je to lahko odvisno od vsakega posameznika, ampak če povem čisto po pravici, je moje mnenje, da so nekatere fakultete težje, zato so posamezniki, ki jih obiskujejo, izpostavljeni večjemu stresu," nam še pove študentka E. G., Andrej Kadunc, študent ljubljanske fakultete za družbene vede, pa je ob tem prepričan, da take sodbe niso smiselne. "Tako ocenjevanje in ugibanje se mi ne zdi fer. To so večvrednostni kompleksi nekaterih študentov, ki pa nimajo neke prave osnove," še pravi 21-letnik.
Da je v obeh mnenjih morda nekaj resnice, potrjuje tudi Belšakova. "Opažam, da se po pomoč obrača več študentov s točno določenih fakultet, vendar zaradi varovanja podatkov ne želim nobenih izpostavljati," pravi psihologinja, a ob tem poudarja, da to nikakor ne pomeni, da študenti z drugih fakultet težav nimajo. Razlog za pogostejše iskanje pomoči namreč lahko tiči tudi v dejstvu, da so nekateri posamezniki pomoč pripravljeni poiskati prej, drugim pa se zdi, da jih lahko potreba po pomoči in njeno iskanje na nek način tudi stigmatizira.
Zdi se jim, da neudeležba na izpitu ni neuspeh
Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da se študenti, ki pred izpiti čutijo velik pritisk, preizkusov znanja naposled pogosto sploh ne udeležijo. Študenti so namreč pogosto prepričani, da se morajo pred učenjem povsem umiriti. "To je napačno pričakovanje, ker je pred učenjem mirnost, ki bi naj po prepričanju nekaterih zagotovila uspešno pomnjenje, praktično nemogoče doseči. Treba se je vreči v učenje ter prenesti nemir in tesnobo. Šele soočanje s težavo bo študentu prineslo želeno umirjenost," pojasnjuje Belšakova.
Odjava od izpita namreč sicer prinese začasno čustveno olajšanje, dolgoročno pa takšno "reševanje težav" krepi občutek neuspeha in neučinkovitosti, kar lahko dodatno vodi v še manjšo učinkovitost pri učenju in posledično v nove neuspehe. "Na koncu se študent znajde v začaranem krogu," pravi Belšakova in dodaja, da je v ozadju izogibanja izpitom pogosto tudi neko lažno prepričanje, da si neuspešen samo v primeru, ko si padel izpit. "Pokazatelj neuspeha je že to, da se izpita nisi udeležil in da si na koncu izpitnega obdobju opravil le kak izpit ali pa celo nobenega," pove.
Kratkoročni cilji so lahko ključ do uspeha
Ob dobri organiziranosti in pravočasnem učenju je pri tistih študentih, ki jih v izpitnem obdobju preplavlja tesnoba, nadvse pomembno tudi, da si postavljajo kratkoročne cilje. To pomeni, da si ob začetku izpitnega obdobja glave ne belijo s tem, koliko izpitov jih še čaka, pač pa se osredotočijo le na tiste obveznosti, ki jih morajo izpolniti najprej. "Predstavljajo naj si, da se morajo povzpeti Triglav. Namesto tega, kako bodo prehodili celo pot, naj razmišljajo le o tem, kako bodo premagali naslednjih 100 metrov," nervoznim študentom svetuje stroka.
