Srečko Klapš
"Ukrajina potrebuje podporo pri pridruževanju EU, še posebno pri prilaganju zakonodaje na področju varne in kakovostne prehrane, kmetijstva, ekološke proizvodnje. Februarja smo se v Kijevu v ta namen srečali s predstavniki slovenskega urada za varno hrano, z direktorjem Janezom Posedijem, v Sloveniji pa z vašo kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec. Dogovorili smo se za nadaljevanje bilateralnega sodelovanja in za izmenjavo izkušenj na primerih dobrih praks. Verjamem, da imate tudi v Sloveniji težave, kako mlade zadržati na kmetijah ali jih nanje celo privabiti, v Ukrajini je ta problem še bolj dramatičen. Kljub velikosti lahko uporabimo podobne mehanizme in ukrepe, kako ta negativni trend obrniti."
Vas na tem področju čaka še veliko dela?
"Gotovo, saj to predstavlja največji del zahtev iz pridružitvenega sporazuma z EU. Za zdaj nam dobro kaže, saj je imelo v začetku tega leta že 306 podjetij certifikat za izvoz kmetijskih proizvodov v države EU. Gre za med, ribe in ribje proizvode, perutnino in jajca. Statistika kaže, da postaja trg Evropske unije največji za ukrajinske agroživilske proizvode. Tudi zato, moramo čim prej izpolniti in doseči evropske fitosanitarne in veterinarske standarde ter jih poenotiti."
Izvozijo za 19 milijard dolarjev kmetijskih proizvodov
Ukrajina je prehransko samozadostna, lani pa je izvozila za 19 milijard ameriških dolarjev kmetijskih proizvodov. Je največji svetovni izvoznik sončničnega olja in med prvimi tremi na svetu po izvozu koruze. Največ izvozi v azijske države, drugi trg je Evropska unija, na tretjem mestu so afriške države.
MHP bo investiral v Perutnino in ji prinesel nove tehnologije
Sklenilo se je tudi že nekaj drugih poslov, v Ukrajini in tudi v Sloveniji, nazadnje je agroživilski holding MHP v lasti Jurija Kosiuka prevzel Perutnino Ptuj.
"Veseli nas, da Slovenci vidijo poslovne priložnosti v Ukrajini, predvsem na področju obnovljivih virov energije. Glede prevzema Perutnine Ptuj menim, da gre za dobro poslovno zgodbo, in verjamem, da bo holding MHP tudi v Sloveniji deloval v skladu z najvišjimi standardi, po čemer je podjetje, ki sodi med pet največjih v Ukrajini, tudi znano. Glede na to, da je aktivno tudi na področju novih kmetijskih in prehrambnih tehnologij, bo teh naložb in tehnologij deležna tudi prevzeta družba v Sloveniji. Družbe, kot je MHP, veliko investirajo in so orientirane v trajnostno proizvodnjo. Navsezadnje gre pri nas za velika kmetijska zemljišča z več sto in tisoč hektarjev, ki jih je preko digitalne banke zemljišč lažje optimalno upravljati. MHP pa ima več kot 370 tisoč hektarjev zemljišč, ki jih učinkovito obvladuje tudi z novimi podatkovnimi in analitičnimi tehnologijami. Tudi logistika in sledljivost sta v tako velikih gabaritih zahtevni. Tako lahko uveljavljamo načelo sledljivosti od polja do vilic, kar zahteva tudi EU."
Po tem načelu že nekaj let posluje tudi Perutnina Ptuj, katere dobavitelje in kmete po prevzemu skrbi njihov položaj v prihodnje. Še posebno zaradi cenejše delovne sile in krme v Ukrajini.
"Ne verjamem, da bi bili ti v slabšem položaju kot doslej in da bi ta prevzem imel kakršnekoli negativne učinke. Velika ukrajinska podjetja že poslujejo v različnih evropskih državah, od koder ni negativnih povratnih informacij, kvečjemu nasprotno.
Kar pa zadeva cenejšo delovno silo, ukrajinski trg dela ni izoliran, prihaja do delovnih migracij, ki zvišujejo povprečne plače, lani so se te v kmetijstvu zvišale za petino. Za primerjavo: povprečne plače so v Ukrajini okoli 300 evrov, v kmetijstvu pa med 600 in 700 evri."
"Izguba ruskega trga, ki je za Ukrajino povsem zaprt, nas je prisilila v iskanje drugih trgov"
V Černobilu bo sončna elektrarna
Se še kje čuti vpliv černobilske jedrske katastrofe v ukrajinskem kmetijstvu?
"Ne, imamo strog monitoring nad sicer zaprtim območjem okoli Černobila. Največ sevanja pa je ob katastrofi veter prenesel v Belorusijo. Razmišljamo, da bi tam postavili veliko sončno elektrarno. 150 kilometrov od Černobila smo razvili organsko kmetovanje, pridobili tudi certifikate, odobrene od EU."
Kako na vašo ekonomijo vplivajo politična trenja z Rusijo?
"Žal ne gre le za politična trenja, ampak tudi vojaška. Po ruski agresiji na Ukrajino leta 2014, ko si je pripojila polotok Krim in nekatere dele naše države, je BDP Ukrajine padel za kar 20 odstotkov. Veliko naših kmetijskih podjetij deluje na še vedno okupiranih območjih. Po drugi strani pa nas je izguba ruskega trga, ki je za Ukrajino povsem zaprt, prisilila v iskanje drugih trgov. Hkrati s tem je stekel proces približevanja Evropski uniji."
Ukrajinski parlament, vrhovna rada, je februarja letos z veliko večino sprejel sklep, da se v ustavo zapiše cilj, da želi Ukrajina postati del EU in vstopiti v Nato. Kdaj nameravate doseči ta cilj?
"Družijo nas skupne vrednote in vedno bolj tesne gospodarske vezi. Že doslej smo vložili veliko naporov, da dosežemo ta cilj. To nam zvišuje konkurenčnost, ne le v EU, ampak tudi na globalni ravni. Upajmo, da bomo ta cilja dosegli v naslednjih dveh desetletjih."
