(INTERVJU) Dušan Orban: Nihče mi ne bo narekoval, kdaj bom uporabljal materni jezik!

Te dni mineva 100 dni, odkar je 39-letni Dušan Orban iz Domanjševcev prevzel vodenje krovne organizacije Madžarov, živečih v Sloveniji, Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS). Položaj je zasedel v času, ko je skupnost, ki po neuradnih ocenah šteje med 5000 in 7000 ljudi, ki večinsko živijo v Prekmurju, vsaj deloma razklana zaradi pogledov na delovanje in dvojno funkcijo dosedanjega predsednika PMSNS in še vedno poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Zato člani skupnosti, vsaj tisti, ki se z dosedanjim načinom delovanja niso strinjali, pričakujejo, da bo Orban skupnost ponovno povezal in jo še okrepil. Sam delo svojega predhodnika ocenjuje kot odlično, zavrača tezo o razklanosti skupnosti in napoveduje kontinuiteto delovanja. S svojim sorojakom v matični domovini in predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom sta, kot se rad pošali ob tovrstnih vprašanjih, v sorodu le, ko ga ustavijo policisti na Madžarskem. "Takrat povem, da je moj stric. A mi še pri nobenem na ta račun ni uspelo dobiti kakšnih odpustov."

Z novinarskega stališča je vsekakor povedno, da z izjemo radijskega, v času, kar vodi PMSNS, še ni imel intervjuja za manjšinske medije. A si sam s tem preveč ne beli glave. "Veliko bolj pomembno od tega, kaj bom povedal ali napovedal, je, kaj bom naredil."

S poslancem madžarske narodne skupnosti Ferencem Horvathom sta bila danes (pogovor je potekal minuli četrtek, op. p.) na posvetu pri predsednici republike Nataši Pirc Musar pred njenim uradnim obiskom na Madžarskem. Kaj sta ji povedala, za katera vprašanja si želita, da bi jih odprla na srečanju s svojo kolegico?

"S poslancem Horvathom se strinjava, da je slovenski manjšinski sistem zelo dober. V celotnem karpatskem bazenu nam Madžari, ki živijo zunaj matične države, zavidajo dvojezično šolstvo, pravice, ki jih ne le imamo, temveč jih tudi uresničujemo, živimo."

Odprtih manjšinskih vprašanj med državama ni?

"Ne, bi si pa želeli, da bi se uredili določeni birokratski nesmisli na slovenski strani. Pripadniki madžarske manjšine se soočamo z velikimi težavami pri uporabi madžarskega jezika, saj si določeni posamezniki zakon o uporabi jezika razlagajo po svoje. Dokazati želijo, kljub drugačni zakonski določbi, da madžarski jezik na narodnostno mešanem območju ni naš materni jezik, temveč tuji jezik. Tako mi je inšpektorica ministrstva za kulturo kot predsedniku MSNS Šalovci in predsedniku PMSNS izrekla 500 evrov kazni, skupnosti 2000 evrov kazni, določila je tudi rok, do kdaj naj popravimo napis, ker je ta najprej v madžarskem jeziku in nato v slovenskem. Zakon ne govori o tem, kateri jezik mora biti naveden na prvem mestu. Tudi nekatere druge skupnosti MSNS so dobile enako kazen. Mi tega ne nameravamo popraviti, ker mi nihče ne bo narekoval, kdaj bom uporabljal materni jezik. Ko se je inšpektorica vrnila, sem dobil še 200 evrov kazni. Slednjo bom plačal, a smo kot skupnost sprožili upravni spor. Prijave inšpektoratu so politično motivirane. Prihajajo od istih ljudi, in to od lanskoletnih parlamentarnih volitev. Zanimivo je, da se italijanska manjšina kljub enakim napisom ne sooča s tovrstnimi prijavami in kaznimi."

V preteklosti je bilo med Slovenci veliko negodovanja, ker so bila vabila na določene dogodke na narodnostno mešanem območju le v madžarskem jeziku. Kaj menite o tem?

"Takšno ravnanje je sporno. Kot krovna organizacija zahtevamo dvojezične napise, zato si ne moremo privoščiti, da tega ne bi spoštovali. Redko se zgodi, da ni dobesednih prevodov. Po drugi strani bi lahko ministrstvo za kulturo zasul s tolikšnim številom prijav zaradi primerov, ko je napis zgolj v slovenskem jeziku, da se inšpektorji deset let ne bi izkopali iz Prekmurja. Konkreten primer: napis na bankomatu v Lendavi je le v slovenskem jeziku. Naš cilj ni, da bi vlagali prijave, saj vemo, da bi to povzročalo preglavice prebivalcem na dvojezičnem območju. Želimo le obravnavo po črki zakona."

Prioriteta: Dijaški nastanitveni center

Član Sveta PMSNS ste dvanajst let, zadnja štiri leta ste bili kot član šalovske skupnosti njen podpredsednik. V kakšni kondiciji ste prevzeli krovno organizacijo?

"V zelo dobri. Moj predhodnik, gospod Horvath, se je zelo potrudil in iz obeh držav pridobil veliko denarja za različne projekte. Nekatere od njih želimo v tem in prihodnjem letu zaključiti. Žal je gospodarska situacija po vsej Evropi takšna, da vpliva tudi na naše prilive, zaradi česar smo določene projekte, dokler se situacija ne izboljša, prestavili na kasnejši čas, da bi določene zaključili."

Kateri projekti ostajajo prioriteta?

"Letos bi radi končali Dijaški nastanitveni center v Dolgi vasi, saj bomo s tem tudi mladim z Goričkega olajšali vpis v Dvojezično srednjo šolo v Lendavi. Javnega prevoza med Hodošom in Lendavo ni, zato tudi zanimanja za vpis v to šolo ni. Pa tudi, če bi bil, bi to pomenilo, da bi dijak moral vsak dan prepotovati 140 kilometrov. Z denarjem za projektno financiranje iz Madžarske bomo lahko v dijaškem domu, ki bo poleti hostel, opremili tudi gostinski obrat, saj sta eden od drugega odvisna. V njem bo prostora za 40 dijakov."

Dijaški dom naj bil namenjen tudi dijakom iz Madžarske, ki bi radi trenirali v nastajajoči nogometni akademiji, ki jo financira vlada Viktorja Orbana. Kdaj bo otvoritev akademije?

"Priznati moram, da kot član PMSNS v akademiji nisem videl dodane vrednosti za naše otroke, čeprav se zavedam, da je še posebno v času sodobnih tehnologij šport pomemben za mlade. Prepričali so me, da bo dijaški dom koristil tudi mladim z Goričkega. Akademija je projekt, ki ni neposredno povezan s PMSNS, a vem, da naj bi se zaključil poleti. Žal mi je le, da ne pokrije celotnega narodnostno mešanega območja, saj v njej za zdaj ni člana, ki bi prihajal z območja med Dobrovnikom in Hodošem."

Ob vaši soglasni izvolitvi so člani Sveta PMSNS izrazili pričakovanje, da boste delovali povezovalno. Čutite razdeljenost v skupnosti?

"Ne in ne vem, od kod ta trditev, da smo med sabo skregani. Tako enotni kot smo, zahvaljujoč Horvathu, še nikoli nismo bili. Je pa res, da tudi pri nas kot v vsaki družini nastanejo konflikti in da so kompromisi nujni. Vsem željam naenkrat ne bomo mogli ustreči, a če se bomo za skupno mizo dogovorili, bo v štirih letih vsakomur ugodeno pri kakšnem projektu. Nihče naj ne pričakuje, da ima krovna organizacija čarobno palčko, s katero bo odpravila težave, ki so se nakopičile v 30 letih."

Z razdeljenostjo merimo na to, da je del skupnosti nasprotoval Horvathovemu sedenju na dveh stolčkih.

"Seveda je to povzročalo trenja tako v skupnosti kot zunaj nje, a očitno gre za sistemsko napako, saj funkcija predsednika skupnosti ni uzakonjena. Če zakon tega ne prepoveduje, ne vem, zakaj je to težava, razen da so nekateri gospodje imeli osebne interese oziroma konflikte s poslancem. Sam sem z njim v prejšnjem mandatu kot predsednik šalovske MSNS zelo dobro sodeloval in je imela ta dvojna funkcija prednost, saj je lahko tudi kot poslanec zastopal naše gospodarske interese."

Lendava izpadla iz igre

Čeprav večina v Sloveniji živečih Madžarov živi v lendavski občini, ste si podpredsednika izbrali iz drugih narodnostno mešanih občin. Je to lahko dobra popotnica za sodelovanje?

"Vsi, ki zasedamo določene funkcije, imamo prednost, da si lahko izberemo sodelavce, za katere ocenjujemo, da bomo z njimi lahko uresničevali cilje, ki smo si jih zadali. V tedanjem razmerju sil v Svetu PMSNS je bila zame to edina smiselna odločitev, ki pa jo lahko v prihodnosti tudi spremenim."

Pod vašim vodstvom so se člani Sveta PMSNS odločili za revizijo poslovanja organizacije. Zakaj?

"Po prevzemu štafetne palice je, kot je to praksa v Sloveniji, smotrno izvesti notranjo in zunanjo revizijo, da vidimo, ali je vse teklo po črki zakona. Sam po tej reviziji ne vidim potrebe, člani sveta so izrazili željo po reviziji in jim bomo tudi ugodili. Na naslednji seji bomo določili, do kdaj in kdo bi revizijo lahko izvedel. Člani sveta bodo morali odločitev še enkrat potrditi, saj ne gre za majhne stroške."

Je tudi vas kot člana PMSNS presenetila informacija, da je Horvath tik pred iztekom mandata brez soglasja svetnikov podpisal pogodbo o nakupu prostorov v Dobrovniku?

"Drži, da me je ta informacija presenetila, a je tudi treba povedati, da pogodbe ni podpisal on, ampak po njegovem pooblastilu tedanja podpredsednica."

Zszuzsana Bači?

"Da."

Ob koncu mandata je Horvath številne v skupnosti presenetil z informacijo, da je v krovni organizaciji kar 24 zaposlenih, saj jih je bilo ob njegovem prihodu bistveno manj.

"V dvanajstih letih je imel Horvath s pomočjo različnih projektov možnost zaposliti določeno število ljudi. Naš največji zdajšnji projekt, Vzorčna kmetija Banuta, zaposluje šest ljudi. Dve zaposleni v prevajalski pisarni sta na naši plačilni listi, čeprav delo opravljata za javne zavode in ne za nas. V sami upravi je skupaj z mano šest zaposlenih: računovodkinja, tajnica, vodja pisarne, čistilka, hišnik. Še štirje so na projektu ministrstva za kohezijo."

Neupravičen strah večinskega prebivalstva

Čeprav število kmetij upada, je vendarle nekoliko nenavadno slišati, da v kmetijski pokrajini, kar Prekmurje je, urejate vzorčno kmetijo.

"Pomurskim kmetom želimo dokazati, da ni najbolj racionalno gojiti le koruzo za biomaso. Nenehno poslušamo o samooskrbi, obenem je država uničila male kmete. Z vzorčno kmetijo poskušamo spodbuditi kmetovalce in lastnike kmetijskih zemljišč, da bi okrepili večjo povezanost med kmetovalci in obuditi pridelovali starih sort."

Ste zadovoljni s financiranjem PMSNS tako s slovenske kot z madžarske strani?

"Žal ne. Od Slovenije dobimo letno za delovanje krovne organizacije 300.000 evrov, kar ne zadostuje niti za vse plače, zato se z uradom za narodnosti dogovarjamo, da bi ta znesek po osmih letih nekoliko dvignili. Od madžarske vlade dobimo še 25 milijonov forintov oziroma 62.000 evrov za delovanje krovne organizacije."

Zadnje desetletje madžarska vlada intenzivno vlaga milijone evrov za narodnostno mešano območje, zaradi česar se je pri večinskem narodu pojavil strah pred orbanizacijo. Lahko razumete ta strah?

"Ne. Madžarska država se ni nikoli aktivno vmešavala v narodnostno politiko. Sodeluje z nami kot z izvoljenimi funkcionarji manjšine in poskuša prisluhniti našim željam, kako bi lahko pripomogla k razvoju celotnega Pomurja. Infrastrukturni projekti, ki so se in se še gradijo, kot je denimo telovadnica v Gaberju, bodo tam tudi po izgradnji, uporabljali jih bodo vsi ljudje, ne glede na narodno pripadnost. S takšnimi vlaganji pridobi celotna občina. Dejstvo je, da so prav na račun narodnosti uresničeni številni projekti v skupno dobro."

Strah je neupravičen?

"Tako je. Ni potrebe po njem. V 30 letih samostojnosti od madžarskih politikov nikoli nismo slišali izjav o kakršnihkoli ozemeljskih apetitih. Tudi v Sloveniji živeči Madžari v sedanjem času ne bi sprejeli kakršnihkoli sprememb državnih meja."

Kako potem razumeti pogosto pojavljanje madžarskega premiera Orbana s šalom ali ob zemljevidu Velike Madžarske?

"Tudi UEFA je izjavila, da simbol Velike Madžarske ne pomeni nobenih kršitev. (Slednje ne drži, UEFA je izrecno izjavila, da ni dala nobene privolitve za prikazovanje omenjenih simbolov na njenih tekmah, op.p.) Madžarska ima 1100-letno zgodovino in v tem času je dokazala, da je ena najpomembnejših krščanskih držav v srednji Evropi, zaslužna za obvarovanje evropskega načina življenja. Z ograjo, ki jo je postavila, preprečuje nekontroliran prihod beguncev, obenem daje veliko humanitarne pomoči Ukrajini. Je pa res, da se ne strinja z vsemi bruseljskimi direktivami."

Dvojna volilna pravica

Ali podpirate dvojno volilno pravico, torej da lahko manjšinci volite tudi na parlamentarnih volitvah na madžarski strani?

"Kot pripadniku manjšine mi je v čast, da madžarska vlada misli tudi na pet milijonov Madžarov, ki živijo zunaj meja matične domovine. Veliko mi pomeni, da nas aktivno podpirajo že vse od leta 1990 in da imamo možnost sodelovati na volitvah, čeprav naši glasovi niso jeziček na tehtnici."

Pred dvema mesecema je odjeknila novica, da je madžarska vlada že leta 2019 kupila objekt v Lendavi in ga dala v upravljanje PMSNS, kjer ima Horvath tudi poslansko pisarno. O nakupu slovenska vlada ni bila obveščena. Lahko takšne poteze skrhajo odnose med državama?

"Na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker kot krovna organizacija nismo bili vključeni v pogovore o nakupu objekta. Drži, da z objektom upravljamo. Zanj smo hvaležni, saj je rešil našo prostorsko stisko, ker moramo objekt, v katerem smo bili do sedaj, energetsko sanirati. In ga bomo za eno leto dali v uporabo Zdravstvenemu domu Lendava, ki se prav tako sooča s prostorsko stisko, če se bodo še zanimali zanj."

Kako bi ocenili vitalnost madžarske manjšine v Sloveniji?

"Podobno kot Slovence v Porabju tudi Madžare v Sloveniji pestijo demografski kazalci. Blizu je Avstrija, ki obema manjšinama pobere veliko ljudi. Dnevna migracija je velika in hiše, ki so bile zgrajene pred 30 leti in bi zdaj v njih morali živeti upokojenci, so prazne. Mogoče je stanje pri nas nekoliko boljše, pa vendarle imamo podobno usodo."

Zdi se, da je zavest o pomenu ohranjanja jezika, kulture, običajev pri Madžarih vendarle močnejša.

"To drži, a je to zasluga sistemskih rešitev malih korakov, ki so na koncu prinesli veliko. In tu mislim predvsem na dvojezično šolstvo, ki ima že več kot 60-letno tradicijo, dvojezične napise, možnost komunikacije v maternem jeziku pri uradnih organih. Vse to je prispevalo k temu, da vedno bolj tudi mladi cenijo svojo kulturo in jezik."

S konceptom dvojezičnega šolstva, ki je bistveno drugačen od tistega na Primorskem, kjer živi italijanska manjšina, ste zadovoljni?

"Lahko bi bilo še bistveno bolje, če bi tako imenovani sistem hop, ki se zdaj uporablja le do 3. razreda in pomeni, da se otrok obeh jezikov uči na enakem zahtevnostnem nivoju, uporabljali do konca devetletke. To bi nam pomagalo k zmanjšanju težav pri pridobivanju strokovnega kadra, od pravnikov do ekonomistov, ki bi dobro govorili madžarsko."

Kakšno sporočilo naj bi predsednica republike Nataša Pirc Musar ob obisku prenesla svoji madžarski kolegici?

"Upam samo, da bosta tudi sedanji predsednici ne le ohranili dosedanje dobre odnose med državama, temveč jih še dodatno nadgradili na način, da se bosta manjšini na obeh straneh meje še krepili in razvijali."