Tina Recek
Kako bo epidemija covida-19 vplivala na malčke, ki bi bili v normalnih razmerah v vrtcu, a so zdaj že tri mesece doma, pri čemer v nekaterih družinah starši delajo od doma in preigravajo vloge delavca, starša in gospodinje?
"Z razglasitvijo epidemije zaradi covida-19 se je marsikaj spremenilo v življenju vrtcev in s tem povezano tudi v življenju marsikatere družine, ki ima enega ali več predšolskih otrok. Menim, da se bodo posledice epidemije lahko kazale še dolgo časa. Ukrepi namreč posegajo v najpomembnejše dele življenja otrok. To je na področje vključevanja v vrstniške skupine, učenja in igre. Vrtec namreč otroku nudi tudi prostor za učenje socialnih veščin, oblikovanje in graditev njegove osebnosti, spodbuja razvoj empatije in čustev. Je prostor, v katerem potekajo številne interakcije. V tem prostoru se otrok sooča z različnimi življenjskimi okoliščinami in težavami.
Napovedovanje konkretnih posledic pa je zelo težavno, saj vsak od nas sprejema dano situacijo na svoj način in se nanjo tako tudi odziva. Stresi, ki se pojavljajo v trenutni situaciji, pri otrocih sprožajo različne odzive. Vsekakor pa lahko pritrdimo strokovnjakom, da se posledicam ne bomo mogli izogniti. Treba se bo soočiti z njimi in poiskati načine, kako jih najučinkoviteje zmanjšati. Zelo pomembno vlogo bodo imeli pri tem zlasti vzgojitelji, strokovni in svetovalni delavci v vrtcih. Kajti otrokom bo treba ob vrnitvi v vrtce zagotoviti spodbudno okolje, kjer bodo lahko zadovoljevali svoje potrebe po stikih z vrstnikih in čustveni varnosti, kjer se bodo lahko brezskrbno igrali in učili."
Ali bodo starši bolj cenili delo vzgojiteljic?
"Predpostavljam, da bodo starši delo vzgojiteljev po tem obdobju bolj cenili, saj so v obdobju epidemije lahko poskusili, kaj pomeni imeti enega, dva predšolska otroka doma ves dan. Pri tem pa velja poudariti, da gre v tem primeru za dve okolji, ki delujeta vsaka po svojih specifičnih principih, v katerih ima otrok drugačno vlogo. Prav tako imajo drugačno vlogo odrasli, ki stopajo z otrokom v interakcijo. Starši so in še vedno ostajajo pomembni v otrokovem življenju in šele za njimi so v otrokovem življenju vzgojitelji in učitelji."
Slovenski vrtci veljajo za zelo kakovostne v Evropi. Omogočajo deveturno varstvo, enotni kurikul, pester vzgojno-izobraževalni program, visoko izobražene vzgojiteljice. Kaj bi vi še izpostavili kot primer dobre prakse?
"Rekla bi, da so vrtci že zdavnaj prerasli varovanje otrok in da danes lahko pri nas govorimo o vzgoji in učenju predšolskih otrok. Po moji presoji je napredek v vrtcih v zadnjih dvajsetih letih v večini primerov izjemen. O tem ne nazadnje govorijo različni kazalci, tudi podatki o izobraževanju vzgojiteljic in vzgojiteljev ter zavedanje, da na kakovost predšolske vzgoje vplivata tako formalna izobrazba vzgojiteljev kot tudi njihovo vključevanje v stalno strokovno usposabljanje."
Na čem pa temeljijo sodobni načini dela naših vzgojiteljic z otroki?
"Pogledi na otroka in njegovo učenje so se skozi zgodovino spreminjali. Danes prevladuje spoznanje, da je otrok proaktivno bitje, ki se uči v interakciji z okoljem. Sodobni kurikuli poudarjajo, da se otrok ne uči le na osnovi s strani vzgojiteljice/vzgojitelja načrtovanih dejavnosti, temveč zlasti preko tako imenovanega prikritega kurikula, ki vključuje tudi vrsto vsakodnevnih dejavnosti in dnevnih rutin. Pri tem se vselej izpostavlja načelo aktivnega učenja, ki temelji na spoznanju, da je aktivno učenje tisto učenje, ki otroka celostno, miselno in čustveno aktivira. Za aktivno učenje je tako značilno, da otroci dajejo pobude za dejavnost, tudi materiale izbirajo sami in se na podlagi tega odločajo, kaj početi z njimi, kako jih raziskovati in kako s svojimi besedami opisati lastne izkušnje. Vloga odraslega pri aktivnem učenju je, da poskrbi za ustrezne materiale, pripravi prostor, kjer lahko te materiale otroci uporabljajo, in dejavnosti časovno uskladi. Obenem nenehno spremlja otrokove dejavnosti in otroke po potrebi spodbuja k samostojnosti."
Ali se vam zdi, da bi bilo treba zaposliti več vzgojiteljev, da bi bila v skupini vzgojitelj in vzgojiteljica?
"To je širši problem, problem feminizacije nekaterih poklicev, med katerimi je tudi poklic vzgojitelja predšolskih otrok in učitelja. Moram priznati, da sem vsako leto vesela študentov, ki se odločijo za študija predšolske vzgoje, razrednega pouka in pedagogike. Tisti, ki se odločijo za ta študij in kasneje za ta poklic, so po mojih izkušnjah izjemni vzgojitelji in učitelji."
Mobilni specialni pedagogi širom po Sloveniji
Jurka Lepičnik Vodopivec je s svojim dolgoletnim delom vplivala na razvoj predšolske vzgoje v Sloveniji. Sodelovala je pri pripravi poglavja o predšolski vzgoji v beli knjigi leta 2011. S strokovnostjo je tudi pomagala dvigniti kakovost predšolskih vzgojiteljev na višjo raven in sodelovala pri nastanku posebne mobilne pedagoške službe za otroke s posebnimi potrebami. Ideja je nastala v devetdesetih letih zaradi potreb vrtcev na območju mesta Ljubljane. Njen namen je bil, da se zagotovi strokovna specialna pedagoška podpora otrokom s posebnimi potrebami, vključenim v običajne vrtčevske oddelke, in da se s tem olajša delo vzgojiteljem, ki so bili premalo kompetentni za delo z otroki s posebnimi potrebami. Tako je bil oblikovan tim strokovnjakov mobilne specialne pedagoške službe. Po nekajletnem spremljanju dela se je model uveljavil in upravičil svoje delovanje. Sledilo je postopno uvajanje mobilnih specialnih pedagoških služb, ki jih danes zasledimo širom po Sloveniji.
Kako se bo v prihodnosti razvijala predšolska vzgoja?
"Sodobna pojmovanja predšolske vzgoje poudarjajo, kot že rečeno, načelo aktivnega učenja in otrokove participacije. Pri tem bi izpostavila empatijo vzgojiteljic kot pomembno komponento socialne kognicije. Predpostavljamo namreč, da empatične vzgojiteljice in empatični vzgojitelji spodbujajo razvoj otrokove empatije in empatičnega znanja. To je znanje, ki spoštuje življenje, različnosti, nenasilje, in je po mnenju strokovnjakov izjemno pomembno v procesu razvijanja kritičnega odnosa otrok do sebe in do drugih."
Kaj menite o manjših skupinah v vrtcih? Kolikšno število otrok bi bilo idealno?
"O idealu je težko govoriti. Lahko pa bi uresničili predloge, ki smo jih podali v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS 2011, kjer so postavljena teoretična izhodišča za posodobitev Kurikuluma za vrtce. Iz omenjene knjige izhaja, da naj bo v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih največ dvanajst otrok, v oddelek drugega pa največ dvajset. Za zagotavljanje dodatnih dejavnosti in izboljšanja kakovosti predšolske vzgoje v vrtcih bo treba povečati vlaganja, tako finančna kot kadrovska in prostorska. To je sicer velik zalogaj in ni realno, da bi ga naenkrat uveljavili, vendar bi ga bilo treba postopno in premišljeno načrtovati in uresničevati."
Starši bodo delo vzgojiteljev po tem obdobju bolj cenili
Kakšno pa je vaše mnenje o odlogu šolanja za eno leto? Zlasti sedaj v koronačasu, ko se prvi razredi šolajo od doma, je slišati obžalovanje nekaterih staršev, predvsem staršev otrok, rojenih novembra in decembra, da otroka niso pustili v vrtcu še eno leto.
"Če zakonodaja to dopušča in če starši presodijo, da je za njihovega otroka to najboljše, je to njihova legitimna pravica."
Pred kratkim ste prejeli najvišjo državno nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. Čestitke. Kaj vam pomeni ta nagrada?
"Hvala. Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem, ki so mi dali priložnosti in možnosti, da sem lahko sodelovala in se vključevala v delo, ki sem ga opravljala in ga še opravljam, da lahko delim znanje in izkušnje z drugimi in tako prispevam k razvoju stroke. Nagrada pa mi pomeni priznanje za moje dolgoletno pedagoško delo in prizadevanje na področju izobraževanja bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok za dvig kakovosti predšolske vzgoje pri nas in jo razumem tudi kot nagrado vsem, ki so skupaj z mano prispevali v mozaik lepše prihodnosti naših otrok."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
