Nova normalnost je raziskava, ki ste jo uvedli takoj na začetku prvega vala in jo še vedno redno opravljate. Z njo merite različne kazalnike v družbi v času epidemije in tako spremljate spremembe v navadah. Povejte kaj več o tem projektu.
"To raziskavo smo začeli že nekaj dni pred uradno razglasitvijo epidemije. Na začetku smo jo delali vsak dan, nato smo jo omejili na 14 dni in tako bo tudi ostalo. Pri vprašalnikih imamo standardni del, kjer posamezne indikatorje spremljamo dolgoročno, ves čas pa dodajamo tudi aktualne tematike. Ravno smo v fazi osvežitve vprašanj. Zdaj pač ni več smiselno spraševati anketirance, ali poznajo koga, ki je prebolel covid, pač pa je bolje vprašati, ali so ga preboleli sami."
Ideja je povsem vaša. Naročnika torej ni?
"To je raziskava, ki jo delamo povsem samoiniciativno, in že na začetku smo se sprijaznili, da ta projekt ne bo financiran. Čutili smo, da je v tem času taka raziskava tudi naša dolžnost in doprinos družbi, ki ga lahko damo. S tem, ko nismo financirani, tudi ohranjamo neodvisnost, kar je v tem času polarizacije zelo pomembno, in dejansko opažamo, da naše izsledke uporabljata tako vladna kot opozicijska stran. Tak projekt pa se je pokazal tudi kot dobra investicija. Nova normalnost je postala prepoznavna znamka, ki jo opazijo tudi naši naročniki."
Ker ste že na začetku zagrabili ta posebni čas, me zanima, kako smo o epidemiji razmišljali na začetku prvega vala. Zdaj je distanca že tolikšna, da tisti čas lahko primerjamo s sedanjim.
"Najbolj opazna značilnost, ki smo jo v odgovorih opazili na začetku, je bil strah. To se je kazalo predvsem po oceni zaskrbljenosti in oceni tega, kaj nas skrbi. Prevladovala je skrb za zdravje in družino. V drugem valu se ta strah ni vrnil v tolikšni meri, in to kljub temu, da je bil val bistveno močnejši. V drugem valu sta prevladovala skrb za gospodarstvo in strah pred dolgotrajnostjo te situacije."
Najbolj kontroverzna ukrepa policijska ura in omejitev gibanja na občine
Kaj pa ukrepi? Tudi ti že vse leto krojijo naše življenje. Kako se je spreminjal naš odnos do njih?
"Če pogledamo ocene strogosti ukrepov, je opaziti, da je javnost vedno nekaj tednov pred ukrepi uradnih institucij. Čez poletje smo se umirili in sprostili, saj smo imeli občutek, kot da smo zmagali. Že v aprilu so se nam zato ukrepi zdeli prestrogi. Na drugi strani pa bi že konec julija in v začetku avgusta ukrepe spet zaostrovali in zapirali meje. Pomemben odgovor, ki je bil dolgo prisoten v povezavi z ukrepi, je odgovor, da so ti ravno pravšnji. Spomladi je to stališče prevladovalo in tako je bilo vse do konca poletja. Avgusta sta se oblikovala dva tabora. Pri zadnjem merjenju je polovica vprašanih menila, da so ukrepi prestrogi, 27 odstotkov, da so ravno pravšnji, in petina, da so premalo strogi. To je bila pomembna sprememba. Ta polariziranost se je izrazila pri drugem valu. Ustreznost posameznih ukrepov pa smo merili konec oktobra. Ljudje so se takrat na splošno strinjali s prepovedjo shodov, porok, verskih obredov in prireditev. Podpirali so zaprtje kina, gledališč, lokalov in športnih objektov. Vsi ti ukrepi so imeli večinsko podporo. Najbolj kontroverzna sta že takrat bila ukrep prepovedi gibanja zunaj lastne občine in policijska ura. Glede mask na prostem je bila podpora deljena. Zaprtje šol in vrtcev pa oktobra še ni bilo prepoznano kot slab ukrep."
Slednje se je torej obrnilo kasneje. Vemo, da je bilo zaprtje šol v Sloveniji eno daljših v Evropi in da so na to opozarjali številni.
"Januarja smo merili, koliko ljudje podpirajo vračanje otrok v šole. Večina je takrat to podpirala, to velja zlasti za starše otrok prve triade. Kar 70 odstotkov jih je podpiralo njihovo vračanje v šole in zelo malo jih je temu nasprotovalo."
Vprašani najbolj zaupajo Pfizerju
Spraševali ste tudi o zaupanju v testiranje in cepljenje. Slednje ste sicer izmerili tik pred ustavitvijo cepljenja s cepivom AstraZenece v Avstriji.
"Drži. Raziskavo glede podpore cepivom zato ponavljamo in izsledki bodo znani v začetku prihodnjega tedna. Že pred ustavitvijo cepljenja s cepivom AstraZenece to ni bilo med tistimi, ki jim anketiranci najbolj zaupajo, podobno velja za cepivo Moderne. Vprašani najbolj zaupajo proizvajalcu Pfizerju, na drugem mestu je cepivo podjetja Johnson&Johnson. Tistih, ki ne zaupajo nobenemu cepivu, pa je dobra tretjina. Nove meritve bodo verjetno pokazale drugače. Zaupanje v hitro testiranje smo preverjali takoj ob uvedbi. Stopnja zaupanja je takrat bila –37."
Kaj pa zaupanje v različne institucije? Se je tudi to od začetka epidemije do zdaj spremenilo? V katere družbene strukture zaupamo bolj, v katere manj?
"Če primerjamo z novembrom 2019, kar je dva meseca pred tem, preden smo sploh slišali za koronavirus, je zdaj zraslo zaupanje v civilne institucije. Najbolj zaupamo trgovinam, šolstvu in zdravstvu. Ti trije sistemi so bili v tem času izredno pomembni in so jih ljudje zato nagradili. Zaupanje je zraslo še RTV Slovenija, Evropski komisiji in slovenskim podjetjem. Na drugi strani sta precej zaupanja izgubila policija in predsednik republike."
Pa druge politične funkcije in politika nasploh?
"Stopnja zaupanja politikom nasploh je na –83 in v času od decembra 2012, odkar izvajamo to raziskavo, nikoli ni šla nad –80. Vlada je na isti poziciji, kot je bila. Zaupanje je na –57. To je slabo, a taka stopnja je že vse od decembra 2018, prej pa je bilo še slabše. Imamo še eno meritev, kjer sprašujemo, koliko anketiranci zaupajo vladi v boju zoper epidemijo, ne glede na to, ali vlado sicer podpirajo ali ne. Tam je rezultat malo boljši, zaupanje je trenutno –39. Merimo še zaupanje v opozicijo. To je bilo v času, ko je bila stranka SDS še v opoziciji na stopnji –64, ko se je vlada zamenjala, pa je zaupanje v opozicijo nekoliko zraslo. Zdaj spet pada."
Vaša zadnja raziskava je merila tudi splošno zadovoljstvo s stanjem v družbi. Skoraj 60 odstotkov anketiranih je nezadovoljnih. To je občuten padec v primerjavi s stanjem pred epidemijo.
"Tudi to ocenjuje raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo redno opravljamo že od decembra 2012. Razkorak med zadovoljnimi in nezadovoljnimi se je od takrat ves čas manjšal. Začelo se je z 91 odstotki nezadovoljnih in dvema odstotkoma zadovoljnih. Do leta 2018 smo prišli na razmerje, po katerem je bilo 44 odstotkov vprašanih nezadovoljnih, 28 odstotkov pa zadovoljnih. To je bil najboljši rezultat do zdaj. Za tem se je spet začel obrat v drugo smer. Že novembra 2019, pred izbruhom epidemije in pred menjavo oblasti, je bilo zaznati poslabšanje, razmerje je bilo sicer junija spet malo boljše, ampak smo vedeli, da se tega ne smemo veseliti, saj je bila to posledica ob koncu prvega vala. Ob zadnji meritvi smo spet zaznali poslabšanje. Razmere glede zadovoljstva so podobne, kot so bile v začetku leta 2017."
Prelomne točke v letu epidemije
MAREC: Razglasitev epidemije in obdobje velikega strahu.
APRIL: Javnost se obrne proti vladi, ukrepe ocenjuje za neprimerne, prestroge.
JUNIJ: Razglasitev konca epidemije in med ljudmi je čutiti sprostitev.
AVGUST: Število okužb se povečuje in ljudje si želijo zaostritve ukrepov.
NOVEMBER: Veliko število okužb, zato se znova poveča strah.
DECEMBER: Omilitev ukrepov med prazniki in med ljudmi je čutiti sprostitev.
JANUAR: Epidemija še traja in ljudje občutijo depresijo ob zavedanju, da bo to še nekaj časa trajalo.
Enim neprijetno in utrujajoče, drugim sprejemljivo
Kaj pa osebno počutje posameznikov?
"V raziskavi Nova normalnost imamo vprašanje, ki opisuje osebno počutje. Če odgovore primerjamo z obdobjem pred epidemijo, je slika zdaj precej bolj drastična. V anketi med drugim ponujamo dva nasprotujoča si odgovora. Eden trenutno situacijo opisuje kot neprijetno in utrujajočo, drugi pa kot sprejemljivo. Razmerje med tema dvema odgovoroma je bilo lani spomladi ena proti ena, zdaj je to razmerje dva proti ena za negativen odgovor. Že od septembra seštevek negativnih odgovorov vztraja nad 60 odstotki."
Bi to lahko povezali z dolgotrajnostjo te epidemije in z veliko negotovostjo?
"Občutek imam, da smo epidemijo že dočakali v nekem negativnem ciklu, in to kažejo tudi raziskave o razpoloženju. Nestabilnost je bila prisotna že prej in je sledila manjšinski vladi. Šok ob epidemiji je bil tudi zato morda manjši. Danes še ne vemo, kako se bo vse skupaj končalo, in za zaključke je še prezgodaj. Ta negotovost se zato pozna tudi v družbi."
Da bi po letu dni to situacijo sprejeli kot novo normalnost, torej še niste zaznali?
"Ne, zdaj smo kot družba šele v fazi sprejemanja dejstva, da to res ne bo trajalo le nekaj mesecev in da bodo nekatere spremembe celo ostale. Niti približno pa še nismo tako daleč, da bi znali ta novi čas oceniti. To je za zdaj še preveč oddaljena ali, bolje rečeno, preveč nepredvidljiva prihodnost. Mislim, da bo še vsaj leto dni minilo, preden bomo to novo normalnost začeli sprejemati in se v njej udobno počutiti. To normalnost sicer že živimo, a je nočemo sprejeti, večina jo zavrača. Obdobje, ko bomo začeli vrednotiti, kaj nam je v tem času sploh všeč in kaj ne, še ni prišlo. Danes se sploh še ne zavedamo, kako zelo smo v resnici spremenjeni."
Torej verjamete, da nič več ne bo, kot je bilo?
"Na začetku sem bil zlovešč in sem v to verjel. Zdaj sem izjavo malo popravil in mislim, da marsikaj ne bo več, kot je bilo. Spremembe, kot sta delo od doma in nakupovanje osnovnih živil preko spleta, bodo gotovo ostale. To so navade, ki smo jih usvojili. Kar 30 odstotkov ljudi je v času drugega vala živila kupovalo tudi preko spleta. Delež teh bo po epidemiji sicer nekoliko manjši, a vseeno večji, kot je bil pred to izkušnjo. Sicer pa nekatere napovedi pravijo, da se bomo v približno tako normalnost, kot smo jo poznali, vrnili šele leta 2024 in temu bi takrat lahko sledilo obdobje dekadence, ki bo daljše kot to, ki se napoveduje za letošnje poletje. Sicer pa je vse bolj realno pričakovati, da bo tudi ta epidemija trajala dve do tri leta, njene posledice pa desetletja. Ne vidim razloga, da bo tokrat kaj drugače."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
